Najnovejši prispevki

Kategorije

Arhiv

Novi Orfej / El Nuevo Orfeo

Novi Orfej

očetu

Vzšla je modra zvezda,
v kateri so ugasnile vse druge zvezde,
in kakor blisk razsvetlila temno noč duše.
Zamajale so se nebesne sile
in v brezmejnih prostranstvih vesolja
je zadonela nezaslišana pesem.
Pastirji so osupli odložili svoje piščali
in v strahu objeli vratove belih jagnjet.
Kraljevi bobnarji so zgroženi odvrgli palčke,
zbežali v hleve in se skrili med konje.
Morje je zaplesalo novi flamenco
in njegovi valovi so se vzpeli v nebo,
delfini so zaigrali na kitare iz soli in morskih trav
in želve so udarile na kastanjete svojih oklepov.
Nato je nastopila popolna tišina, v kateri je odmevala nežna melodija.
Ptice so poletele med oblake in od ganjenosti nemo odpirale svoje kljune
In največji pevci med kiti grbavci so vzplavali iz globin in začeli jokati.
Ah, solze veselja! Ah, solze upanja in sreče!
Rodil se je Novi Orfej, novorojenček, pred veki Bog.
Zapojmo novo pesem in zaigrajmo na novo vihuelo!
Pozdravljena! Pozdravljena nova harmonija vesolja.
Ah, človek, tvoja zgodovina se začenja znova,
tvoj čas začenja teči nazaj,
trenutek odrešenja se je za vselej rodil.
Večnost nas odslej potrpežljivo čaka,
vse, kar nam manjka,
je le še spreobrnjenje,
nedolžno spreobrnjenje
k edinosti v Ljubezni.

Pesem implicitno navezuje na Protreptikos (Spodbudo Grkom) Klementa iz Aleksandrije, ki je Kristusa imenoval Novi Orfej – v resnici gre za božično pesem, ki je bila napisana na temo Mitologija za Noches de Bohemia (Literarne noči) v organizaciji Instituta Carvantes, v Klubu Daktari, Ljubljana, 17. decembra 2013.

 

 

El Nuevo Orfeo

a mi padre

Salió una estrella azul
en la que se habían apagado el resto de las estrellas,
y como un relámpago iluminó la oscura noche del alma.
Oscilaron las fuerzas celestiales
y en la expansión ilimitada del universo
retumbó una canción escandalosa.
Atónitos los pastores dejaron sus flautas
y por el miedo abrazaron los cuellos de los corderos blancos.
Los tamborileros reales horrorizados tirararon los palillos,
huyeron a los establos y se escondieron entre los caballos.
El mar bailó el flamenco nuevo y sus olas se levantaron hacia el cielo,
Los delfines tocaron las guitarras de sal y de hierbas marinas,
y las tortugas tocaron las castañuelas de sus caparazones.
Y luego hubo un completo silencio en el que resonaba una melodía suave.
Los pájaros volaban entre las nubes y de emoción mudamente abrían los picos.
Y los mejores cantantes entre las ballenas jorobadas
subieron de las profundidades y se pusieron a llorar.
¡Ay, lágrimas de alegría! Ay, lágrimas de esperanza y felicidad!
Ha nacido el Nuevo Orfeo, recién nacido, hace eones Dios.
¡Cantemos una nueva canción y toquemos la vihuela nueva!
¡Bienvenida! ¡Bienvenida la nueva armonía del cosmos!
Ay hombre, tu historia está comenzando de nuevo
Tu tiempo empieza a correr hacia atrás,
el momento de la salvación es nacido para siempre.
A partir de ahora la eternidad nos está esperando pacientemente,
lo único que nos falta es sólo una conversión,
una conversión inocente
a la unidad en el Amor.

El poema se refiere implícitamente a Protreptikos (Discurso a los griegos) de Clemente de Alejandría, que llamó el Cristo el Nuevo Orfeo – es en realidad una canción de Navidad, que se ha escrito sobre el tema de La mitología para Noches de Bohemia (noches literarias) organizado por Instituto Cervantes en Klub Daktari, Ljubljana, 17 Diciembre de 2013. Muchas gracias a Asha Podgornik por su ayuda y Irena Plešivčnik por la invitación.

Novi Orfej / El Nuevo Orfeo

Novi Orfej

očetu

Vzšla je modra zvezda,
v kateri so ugasnile vse druge zvezde,
in kakor blisk razsvetlila temno noč duše.
Zamajale so se nebesne sile
in v brezmejnih prostranstvih vesolja
je zadonela nezaslišana pesem.
Pastirji so osupli odložili svoje piščali
in v strahu objeli vratove belih jagnjet.
Kraljevi bobnarji so zgroženi odvrgli palčke,
zbežali v hleve in se skrili med konje.
Morje je zaplesalo novi flamenco
in njegovi valovi so se vzpeli v nebo,
delfini so zaigrali na kitare iz soli in morskih trav
in želve so udarile na kastanjete svojih oklepov.
Nato je nastopila popolna tišina, v kateri je odmevala nežna melodija.
Ptice so poletele med oblake in od ganjenosti nemo odpirale svoje kljune
In največji pevci med kiti grbavci so vzplavali iz globin in začeli jokati.
Ah, solze veselja! Ah, solze upanja in sreče!
Rodil se je Novi Orfej, novorojenček, pred veki Bog.
Zapojmo novo pesem in zaigrajmo na novo vihuelo!
Pozdravljena! Pozdravljena nova harmonija vesolja.
Ah, človek, tvoja zgodovina se začenja znova,
tvoj čas začenja teči nazaj,
trenutek odrešenja se je za vselej rodil.
Večnost nas odslej potrpežljivo čaka,
vse, kar nam manjka,
je le še spreobrnjenje,
nedolžno spreobrnjenje
k edinosti v Ljubezni.

Pesem implicitno navezuje na Protreptikos (Spodbudo Grkom) Klementa iz Aleksandrije, ki je Kristusa imenoval Novi Orfej – v resnici gre za božično pesem, ki je bila napisana na temo Mitologija za Noches de Bohemia (Literarne noči) v organizaciji Instituta Carvantes, v Klubu Daktari, Ljubljana, 17. decembra 2013.

 

 

El Nuevo Orfeo

a mi padre

Salió una estrella azul
en la que se habían apagado el resto de las estrellas,
y como un relámpago iluminó la oscura noche del alma.
Oscilaron las fuerzas celestiales
y en la expansión ilimitada del universo
retumbó una canción escandalosa.
Atónitos los pastores dejaron sus flautas
y por el miedo abrazaron los cuellos de los corderos blancos.
Los tamborileros reales horrorizados tirararon los palillos,
huyeron a los establos y se escondieron entre los caballos.
El mar bailó el flamenco nuevo y sus olas se levantaron hacia el cielo,
Los delfines tocaron las guitarras de sal y de hierbas marinas,
y las tortugas tocaron las castañuelas de sus caparazones.
Y luego hubo un completo silencio en el que resonaba una melodía suave.
Los pájaros volaban entre las nubes y de emoción mudamente abrían los picos.
Y los mejores cantantes entre las ballenas jorobadas
subieron de las profundidades y se pusieron a llorar.
¡Ay, lágrimas de alegría! Ay, lágrimas de esperanza y felicidad!
Ha nacido el Nuevo Orfeo, recién nacido, hace eones Dios.
¡Cantemos una nueva canción y toquemos la vihuela nueva!
¡Bienvenida! ¡Bienvenida la nueva armonía del cosmos!
Ay hombre, tu historia está comenzando de nuevo
Tu tiempo empieza a correr hacia atrás,
el momento de la salvación es nacido para siempre.
A partir de ahora la eternidad nos está esperando pacientemente,
lo único que nos falta es sólo una conversión,
una conversión inocente
a la unidad en el Amor.

El poema se refiere implícitamente a Protreptikos (Discurso a los griegos) de Clemente de Alejandría, que llamó el Cristo el Nuevo Orfeo – es en realidad una canción de Navidad, que se ha escrito sobre el tema de La mitología para Noches de Bohemia (noches literarias) organizado por Instituto Cervantes en Klub Daktari, Ljubljana, 17 Diciembre de 2013. Muchas gracias a Asha Podgornik por su ayuda y Irena Plešivčnik por la invitación.

Najnovejši prispevki

Kategorije

Arhiv