Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhiv
Lastovičja pesem z Rodosa
V spomin na vse nedolžne otroke, ki so umrli v vojaških spopadih,
okrutno oropanih življenjskih radosti v prihajajoči pomladi.[1]
| ἦλθ’ ἦλθε χελιδὼν
καλὰς ὥρας ἄγουσα, καλοὺς ἐνιαυτούς, ἐπὶ γαστέρα λευκά, ἐπὶ νῶτα μέλαινα. παλάθαν σὺ προκύκλει ἐκ πίονος οἴκου οἴνου τε δέπαστρον τυροῦ τε κάνυστρον καὶ πύρνα χελιδὼν καὶ τὰν λεκιθίταν οὐκ ἀπωθεῖται· πότερ’ ἀπίωμες ἢ λαβώμεθα; εἰ μέν τι δώσεις· εἰ δὲ μή, οὐκ ἐάσομες· ἢ τὰν θύραν φέρωμες ἢ τὸ ὑπέρθυρον ἢ τὰν γυναῖκα τὰν ἔσω καθημέναν· μικρὰ μέν ἐστι, ῥαιδίως νιν οἴσομες. ἂν δὴ φέρῃς τι, μέγα δή τι φέροις· ἄνοιγ’ ἄνοιγε τὰν θύραν χελιδόνι· οὐ γὰρ γέροντές ἐσμεν, ἀλλὰ παιδία. |
Prišla, prišla je lastovica,
lepe dneve prinaša, lepe letne čase naznanja, bela po trebuščku, črna po hrbtišču. Prinesi sadni kolač iz bogate hiše, in kupico vina in pleteno košarico s sirom, niti pogače niti grahka lastovica ne bo odklonila. Naj odidemo ali vzamemo? Če kaj daš; če ne, ne bomo odšli! Odnesemo ti vrata ali gornji prag ali ženo, ki notri sedi! Majhna je, zlahka jo bomo nesli. Če kaj prineseš, prinesi kaj velikega! Odpri, odpri vrata lastovki! Nismo starci, ampak otroci. |
Prevedel Boris Šinigoj
[1] Atenej iz Navkratisa, Sofisti na večerji (Δειπνοσοφισταί 8.60), igriva grška ljudska pesem, ki po so jo na Rodosu od hiše do hiše peli otroci ob začetku pomladi s prošnjo za priboljške, podobno kakor s pesmijo pri nas koledniki še danes obiskujejo domove med božičem sv. tremi kralji. Obhajanje tega običaja, ki naj bi po Ateneju izviralo še iz časa Kleobula (7. stol. pr. Kr.), so po lastovki (χελιδών) imenovali lastovičiti oz. lastovičenje (χελιδονίζειν). Žal nas danes lahko le še opominja na žalostno usodo premnogih otrok na svetu, ki se vedno bolj utaplja v zlu, saj se z lastovicami nikdar več ne bodo mogli veseliti pomladi.
Lastovičja pesem z Rodosa
V spomin na vse nedolžne otroke, ki so umrli v vojaških spopadih,
okrutno oropanih življenjskih radosti v prihajajoči pomladi.[1]
| ἦλθ’ ἦλθε χελιδὼν
καλὰς ὥρας ἄγουσα, καλοὺς ἐνιαυτούς, ἐπὶ γαστέρα λευκά, ἐπὶ νῶτα μέλαινα. παλάθαν σὺ προκύκλει ἐκ πίονος οἴκου οἴνου τε δέπαστρον τυροῦ τε κάνυστρον καὶ πύρνα χελιδὼν καὶ τὰν λεκιθίταν οὐκ ἀπωθεῖται· πότερ’ ἀπίωμες ἢ λαβώμεθα; εἰ μέν τι δώσεις· εἰ δὲ μή, οὐκ ἐάσομες· ἢ τὰν θύραν φέρωμες ἢ τὸ ὑπέρθυρον ἢ τὰν γυναῖκα τὰν ἔσω καθημέναν· μικρὰ μέν ἐστι, ῥαιδίως νιν οἴσομες. ἂν δὴ φέρῃς τι, μέγα δή τι φέροις· ἄνοιγ’ ἄνοιγε τὰν θύραν χελιδόνι· οὐ γὰρ γέροντές ἐσμεν, ἀλλὰ παιδία. |
Prišla, prišla je lastovica,
lepe dneve prinaša, lepe letne čase naznanja, bela po trebuščku, črna po hrbtišču. Prinesi sadni kolač iz bogate hiše, in kupico vina in pleteno košarico s sirom, niti pogače niti grahka lastovica ne bo odklonila. Naj odidemo ali vzamemo? Če kaj daš; če ne, ne bomo odšli! Odnesemo ti vrata ali gornji prag ali ženo, ki notri sedi! Majhna je, zlahka jo bomo nesli. Če kaj prineseš, prinesi kaj velikega! Odpri, odpri vrata lastovki! Nismo starci, ampak otroci. |
Prevedel Boris Šinigoj
[1] Atenej iz Navkratisa, Sofisti na večerji (Δειπνοσοφισταί 8.60), igriva grška ljudska pesem, ki po so jo na Rodosu od hiše do hiše peli otroci ob začetku pomladi s prošnjo za priboljške, podobno kakor s pesmijo pri nas koledniki še danes obiskujejo domove med božičem sv. tremi kralji. Obhajanje tega običaja, ki naj bi po Ateneju izviralo še iz časa Kleobula (7. stol. pr. Kr.), so po lastovki (χελιδών) imenovali lastovičiti oz. lastovičenje (χελιδονίζειν). Žal nas danes lahko le še opominja na žalostno usodo premnogih otrok na svetu, ki se vedno bolj utaplja v zlu, saj se z lastovicami nikdar več ne bodo mogli veseliti pomladi.
