Poiesis

Анна Ахматова МузаКогда я ночью жду ее прихода, Жизнь, кажется, висит на волоске. Что почести, что юность, что свобода Пред милой гостьей с дудочкой в руке.И вот вошла. Откинув покрывало, Внимательно взглянула на меня. Ей

V spomin na vse nedolžne otroke, ki so umrli v vojaških spopadih, okrutno oropanih življenjskih radosti v prihajajoči pomladi.[1] ἦλθ’ ἦλθε χελιδὼν καλὰς ὥρας ἄγουσα, καλοὺς ἐνιαυτούς, ἐπὶ γαστέρα λευκά, ἐπὶ νῶτα μέλαινα. παλάθαν σὺ

Dežele v nebu Tihi zalivi, samotni in novi, škrlatna polja lebdé v daljó; pozabljene zgodbe, dušni vrtovi — dežele v nebu plove nad zemljó. Srce, ki hlepi za Lepote darovi, stoteri spomini v globine peljó;

MISTIČNI PEJSAŽI Kdaj ste nazadnje slišali ali prebrali pesem – ali vsaj nekaj verzov –, ki so se vas resnično dotaknili in vas za hip iztrgali iz ropota vsakdana, iz nenehnega gledanja v zaslone, iz

I.Soj Visokoraslo sonce,ki ničesar nima,za blagor pokornostitemačnega usmiljenja:za navezanost na stan visok za pogrešanje bližineizreka se nesmrtnostneradodarnega spomina.Objema se dolgpredniku, krilatcu brez rok za dodeljeno videnjein vztrajanje črnov neskaljen opojrazodeto je klicanje tiho ne zdaj,

1.  Jezusa obsodijo na smrt Spomnim se, kako si je Pilatumil roke,inv tistem trenutku zaslišimtišino, ki jo opazim tudi v Tvojih očeh. V tebi gori Tišina spokojnosti in se kesam, ker sem bolj jezen,kot si

OKRUŠKI POČELA SPOMINA Sredi domovanja resnicerazpadejo še zadnje željeizmed prisebnih v gostehznancev iztrga sesvetlolasi prvak misliškrlatna sled nad vseprekorači mejo znanilca. Prestop brezna Sredi jokanja se mislinovorojeno čutenje,drugačen zapisod prejšnjih tripreobraženo se sprevidi,da vseh slepih

I. Tri skrivnosti so očitne v tem, kar se zdi očitno. Od kod je snov? Od kod so njena ravnovesja? Od kod to zremo? Svet, v katerega smo zazrti, postaja viden v pogledu. Pogled pa

približano: vijoličasto                                  moji sestri sta bili podobni bolnim pticamko sem ju prvič videla golinjuni telesi so pokrivale norice takrat sta kazali vijoličasta jezikaMariji viseči nad opažem približano: okusbliže so jima bile hlevske živaliče pa sta

Komu zvoni?Vprašanje otrokaje utišalo kramljanjeob obloženi nedeljski mizi. *** Moja stopala so bila prekrita s peskom. Pesek je segalskoraj do kolen. Če bi želel, bi lahko vstal in odšel. Ampak sem udobno sedelin voda je