Poiesis

IDa kamen odvalil bi,manjka ti tesnega zvokamed skalami naših dni. Da bral bi pesmi nepolnomočneobstaja zadnji predel, da izpremenivse nagrmadene oblake, nevarnostiše neznane verze preroškev nehladen dež premirja;brez podplatov vodotopnihna polenih razbeljenih bisernatopomilovanje – izcedek

ХОМО МУСАГЕТ(Зимние Музы) HOMO MUSAGETES[1](Zimske Muze) Vester, Camenae, vester…Horatius IВетер шумит за стеклами,Вид на задний двор.Ветер подъемлет кругами,Носит во мне сор.Всякий ворВ душу мне может пролезть,ПодкупитИ низкая лесть.Но поднимается жарИ разгорается хор,Легких сандалий лепет,Босой разговор.

ПОЧЕМУ НЕ ВСЕ ВИДЯТ АНГЕЛОВ ZAKAJ VSI NE VIDIJO ANGELOV Геннадию Комарову Genadiju Komarovu Ангелы так быстро пролетают –Глаз не успевает их понять.Блеск мгновенный стену дня взрезает,Тьма идет с иглою зашивать. Вечность не долга. Мигнуло теньюЧто-то

NE VEDEL BI Ker ne vedel bi, kako malo dni ti je bilo odvzetih v krču, in koliko trpečih noči dano ti je bilo v smrti. Saj željan si le padlega miru čez telesi dve

Afganistanska glasba: petje slavcev med granatovci[1] بی بی صنم جانم انارِ سیستانم Ljuba moja Sanam Džanem, moje granatno jabolko iz Sistana ...[2] Čemu na pragu tretjega tisočletja po Kristusu prisluhniti nečemu tako odmaknjenemu in arhaično

Tišina je patološki pojav, ki se ga moramo znebiti potiho. ***   Preden je bila Beseda, si je Stvarnik vzel trenutek in globoko vdihnil vseobčo tišino. ***   Iz molka se je rodila beseda in

  OVO SAM JA                THIS IS ME Vidiš li, ovo sam ja kao prah, kao glina,kao trava koja sjemeni, morska zvijezda, nasad naranči u cvatu, crvena zemlja i grožđe na strmom vinogradu, smilje, kompjutor

Kakor bi ovohavali te mrtvi, nalahno na veke sneži, sredi pomiloščenja in blagoslova zadnja kepa v grlu ždi, čaka, ne upa, a v žarku srebrnem taja se pod kožo, kjer škrlatni ščebet motri in nezanemarjeno

Zdaj še dejanj apostolskihnenadoma več ne potrebuješ:zakaj, - nezamenjevanje mrtvihza veljavo neposredno živih ...,je le tlenje neumrljivihter neodrešenost njih,blaženih v krvi. Je le zaznava tujostinevarne bližine –neprizadevanje treh smrti –le ostanek medsosedske nevrline:izdaja, osama, prhkost

I. Prekrižanja Prvo odkrižanje: v kamen Zdaj obleke, prapor, kri,vse od mene v zrak leti,še marmor se odkrušiz obraza, kjer me več ni,saj blagoslovljenost golav steni žalostno ječi,ko znani pomočnikme sredi pajčevinebrez zaznamkov drži,da prevešava