Arhiv: Neža Zajc

NAMESTO OBRAZA GORA I Saj ne veš, da pretrgal  strašno prekletstvo si v dnevu somraka usode. Da preprečil si mit in popravil svetobolje, postavil meje neznosnosti še globlje bolečine, kakor poznal si jo le ti

I.Soj Visokoraslo sonce,ki ničesar nima,za blagor pokornostitemačnega usmiljenja:za navezanost na stan visok za pogrešanje bližineizreka se nesmrtnostneradodarnega spomina.Objema se dolgpredniku, krilatcu brez rok za dodeljeno videnjein vztrajanje črnov neskaljen opojrazodeto je klicanje tiho ne zdaj,

OKRUŠKI POČELA SPOMINA Sredi domovanja resnicerazpadejo še zadnje željeizmed prisebnih v gostehznancev iztrga sesvetlolasi prvak misliškrlatna sled nad vseprekorači mejo znanilca. Prestop brezna Sredi jokanja se mislinovorojeno čutenje,drugačen zapisod prejšnjih tripreobraženo se sprevidi,da vseh slepih

IDa kamen odvalil bi,manjka ti tesnega zvokamed skalami naših dni. Da bral bi pesmi nepolnomočneobstaja zadnji predel, da izpremenivse nagrmadene oblake, nevarnostiše neznane verze preroškev nehladen dež premirja;brez podplatov vodotopnihna polenih razbeljenih bisernatopomilovanje – izcedek

Iz zbirke KRVAVI POT (1933-1935) Realist Nepredstavljiva jesenska svetloba gre čez vaše pogrebne tlakovce, prijatelji, in prestrašeni dan, dan noči, vzdrgeta od dolgá vrhov, od dolgá svobod in srce v vaših priprtih prsih – krvaveči

Kakor bi ovohavali te mrtvi, nalahno na veke sneži, sredi pomiloščenja in blagoslova zadnja kepa v grlu ždi, čaka, ne upa, a v žarku srebrnem taja se pod kožo, kjer škrlatni ščebet motri in nezanemarjeno

Zdaj še dejanj apostolskihnenadoma več ne potrebuješ:zakaj, - nezamenjevanje mrtvihza veljavo neposredno živih ...,je le tlenje neumrljivihter neodrešenost njih,blaženih v krvi. Je le zaznava tujostinevarne bližine –neprizadevanje treh smrti –le ostanek medsosedske nevrline:izdaja, osama, prhkost

I. Prekrižanja Prvo odkrižanje: v kamen Zdaj obleke, prapor, kri,vse od mene v zrak leti,še marmor se odkrušiz obraza, kjer me več ni,saj blagoslovljenost golav steni žalostno ječi,ko znani pomočnikme sredi pajčevinebrez zaznamkov drži,da prevešava

The present meditation is a result of an in-depth study of the textual opus and literary expression of two 16th century writers who, despite their different origins, chose Slavic languages as form of their personal