Ta slovar noče biti celovit in izčrpen prikaz Eckhartovega besednjaka, ampak prej izbor temeljnih besed, iz katerih raste njegova mistična spekulacija. Namen slovarja je predvsem, da bralca, ki je na sledi mistični odvrnitvi od sveta
O PLEMENITEM ČLOVEKU[1] Naš Gospod v evangeliju govori: "Neki plemenit človek je odpotoval v daljno deželo, da bi si pridobil kraljestvo, in se vrnil" (Lk 19,12). Naš Gospod nas s temi besedami uči, kako plemenito
Bral sem mnogo spisov poganskih učiteljev in prerokov Stare in Nove zaveze ter z resnobo in vso gorečnostjo iskal, katera je najvišja in najboljša krepost, s katero bi se lahko človek najbolj in najtesneje uskladil
In hoc apparuit caritas dei in nobis, quoniam filium suum unigenitum misit deus in mundum ut vivamus per eum. Božja ljubezen se nam je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega
Omne datum optimum et omne donum perfectum desursum est. Vsak najboljši dar in vsako popolno darilo je od zgoraj. (Jak 1,17) Sveti Jakob v pismu pravi: "Najboljši dar in popolnost prihajata od zgoraj, od Očeta
Nunc scio vere, quia misit dominus angelum suum. Zdaj resnično vem, da je Gospod poslal svojega angela. (Apd 12,11) Ko je bil Peter z oblastjo visokega, najvrhovnejšega Boga osvobojen iz vezi svojega ujetništva, je spregovoril:
KNJIGA BOŽJE TOLAŽBE[1] Benedictus deus et pater domini nostri Jesu Christi etc. Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa itn. (2 Kor 1,3sl.) Plemeniti apostol sveti Pavel govori tele besede: "Blagoslovljen bodi Bog in Oče
Intravit Jesus in quoddam castellum et mulier quaedam, Martha nomine, excepit illum in domum suam. Jezus je vstopil v neko mesto in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela na svoj dom. (Lk 10,38)
Kdor spozna samo ustvarjena bitja in nič več, mu ni treba misliti na nobeno pridigo, zakaj sleherno ustvarjeno bitje je polno Boga in je knjiga. Intravit Jesus in templum et coepit eicere vendentes et ementes.
POUČNI GOVORI To so govori tirinškega vikarja, priorja v Erfurtu, brata Eckharta iz reda pridigarjev,[1] (govori), ki jih je izrekal (duhovnim) otrokom, ki so ga glede njih marsikaj spraševali, ko so zvečer skupaj sedeli v pogovorih