Najnovejši prispevki

Kategorije

Arhiv

Čemu revija Logos?

Stvari venomer nastajajo in propadajo. Svet je prepoln minevanja in neodvrnljivih premen. Menjajo se letni časi, izmenjujeta se sonce in mesec, jutranja zarja nenehno potuje v škrlatni zaton. Umirajo včerajšnje zvezde in rojevajo se nove. Vsak dan se nebo spušča na zemljo in morje vzkipi kvišku. Vstajajo in zamirajo vetrovi, vzdehtijo in zvenejo cvetovi. Rušijo se gore in dvigajo doline. Odpirajo se brezna in gradijo mostovi. Deroči slapovi zgodovine nezadržno pritekajo z bistrimi in odtekajo s kalnimi vodami. Neštevilne dvojice bitij se v ljubezni zedinjajo in v njenem pomanjkanju razhajajo. Tudi mi nenehno prihajamo in odhajamo po tej neizprosni poti. Plovemo kakor pozabljen cvet na jezerni gladini, razpeti med visočino rojstva in globočino smrti. Ob snidenju goli in neznani, ob slovesu odeti v mrtvaški prt in nespoznani.

Zdi se, da ob vseh premenah bivanja samo vprašanje o smislu vekomaj ostaja enako vznemirljivo in nezgrešljivo. Kakor da nepremično visi na obnebju vesolja. Pribito na Severni križ in zastrto s prosojno meglico. Kakor neuslišani krik zemlje in neizpolnjena obljuba nebes. Skrito za robom jutrišnjega dne. Nepredvidljivo. Tesnobno. Odprto. Negotovo. Kakor najdrznejše tveganje. Kakor še ne opravljena naloga, ki čaka na odgovor. Tvojo in mojo besedo. Nezaslišani spev, ki stremi onkraj sozvočij. Nevideni zaris, ki želi upodobiti Neupodobljivo. Srčno dejanje in podvig. Odgovor vsakogar od nas, ki želi iskati smisel in biti v tem iskanju najden. Smisel …

Grški izraz Logos poimenuje vse to in še več: Smisel vseh smislov, besedo, ki govori o Njem, in misel, ki Ga misli. In ne samo to, vzbuja nam upanje in vero, da smo tega Smisla nekako že vnaprej deležni. Da smo po Njem, z Njim in v Njem nagovorjeni, preden spregovorimo, najdeni, preden začnemo iskati, in spoznani, preden začnemo spoznavati. K tej slutnji nas ne napoteva le najstarejše evropsko izročilo od Heraklitove izvorne intuicije Logosa in stoiških Semen prek Filonovega Voznika nebeške kočije in Besede, ki se je zgodila hebrejskim prerokom, do Janezove Besede, ki je bila v začetku, in Justinovega razsejanega Logosa. V tem upanju nas ne osrčuje le rojstvo Iskre v duši srednjeveških mistikov ali Pojma v duhovnem zrcalu nemških idealistov.

K temu nas spodbuja tudi najgloblje hrepenenje, ki je lastno vsakomur od nas. Hrepenenje, ki nas po eni strani vleče v temna brezna nezavednega in po drugi strani dviga kvišku v sinja brezna presežnega. Hrepenenje po smiselnem in resničnem življenju, ki se želi osvoboditi vklenjenosti v bivanjsko laž in nesmisel. Hrepenenje po spreobrnjenju od navidezne k resnični kreposti, od lažne k pravi neskončnosti, od lastne neresnice k Resnici. Hrepenenje, ki sega daleč onstran vsakega neobveznega ali zavezuječega govora o smislu in nesmislu. Hrepenenje, ki se navsezadnje izteza onkraj poslednjega izrekanja Neizrekljivega, k sami Tišini, ki domuje v srcu Besede vseh besed, kjer je mogoča samo še molitev …

V tem duhu smo v sklopu novoustanovljenega KUD Logos s prijatelji zasnovali istoimensko elektronsko revijo, da bi tudi na njenih spletnih straneh pričevali zanj, ki smo Ga prepoznali kot odločilno Besedo svojega življenja. Vendar po krhkih in nestanovitnih pismenkah elektronske pisave nočemo govoriti le samim sebi, ampak želimo odpreti prostor tudi za druge, ki odločilne besede svojega življenja še niso našli in vzljubili, a morda prav zdaj nekje v samoti za zaslonom hrepenijo po tem, da bi bili po njej tudi sami najdeni in vzljubljeni. S pričujočo revijo želimo torej odpreti nov prostor, ki bi povezal vse iskalce in dovzetne za Smisel, da bi skupaj ustvarjali ne stapljanja, ampak, rečeno z ustanovnim besedilom, “kreativen soobstoj različnih duhovnih, etičnih, miselnih in konfesionalnih identitet ter dialog med njimi”.

S podobno željo smo se, ne da bi se tedaj tega dobro zavedali, pred dobrim letom že srečali na simpoziju v Gorici, kjer smo s prijatelji iz zamejstva in bivših republik Jugoslavije dva dni duhovno pirovali in se pogovarjali o temi “Drugo Balkana.” Bili smo nemalo presenečeni, saj smo kljub načelni odprtosti za različne duhovnosti in kulturne drže odkrili neslutene drugosti ne le v Balkanu, ampak tudi v nas samih in svojih sogovorcih. In to še najmanj na politični ravni, zato pa toliko bolj v duhovnem, bivanjskem, etičnem, mističnem, nadkonfesionalnem in ojkumenskem smislu. Pri tem nas ni vodila toliko morebitna mednarodna odmevnost simpozija, kolikor srčna želja, da bi iz odkritega dialoga izšla “nova beseda za Balkan in morda tudi beseda za nas,” kot je smisel srečanja domišljeno strnil prijatelj.

Zdi se, da si je ta beseda končno poiskala in utrla novo pot do nas, da bi tako laže postala dostopna za vse, ki jih veseli soustvarjanje smiselne kulture in medsebojnega srečanja različnih duhovnosti. Nenazadnje tudi zate, ki to pravkar bereš. Odtod pričujočo revijo razumemo kot priložnost, da se skupaj s teboj osvobodimo tradicionalnega akademskega diskurza in avtoritetnega pristopa, ki vselej želi omejiti število glasov in uveljaviti hierarhijo med nami. Nov pristop, ki ga bomo poskušali uresničevati, noče biti hierarhičen, ampak, rečeno s Cliffordom Batesom z Varšavske univerze, horizontalen in želi dopustiti toliko glasov in tudi jezikov, kolikor jih želi iskreno soustvarjati novo kulturo smisla in pri tem smiselno povezovati različna duhovna področja.

Zlasti področja pristne filokalije, filologije in filozofije, tj. motrilne in dejavne ljubezni do Lepote, Logosa in Modrosti. To pa ne pomeni, da si želimo izključno visokih izrazov navdihnjene poezije, mistike, misli, glasbe, likovne umetnosti ali teologije, ampak bomo veseli vsakega resnega in iskrenega poskusa izraziti resnični in ne zgolj navidezni, virtualni smisel. Ali vsaj pokazati voljo zanj. In to ne le z objavo na spletni strani, ki jo odpira revija, ampak tudi z uresničevanjem v konkretnem življenju v svetu. Sicer se zlahka zgodi, da ga kljub dobrim željam tudi v našem primeru sčasoma povsem zakrije nova spletna tehnologija in spremeni v zgolj virtualnega. Zato se bomo trudili, da bo revija svoj smisel tudi v bodoče črpala iz povsem konkretnega duhovnega srečevanja in nepogrešljivega občestvenega druženja. In zdaj te prisrčno vabim, da pogumno klikneš z miško in se nam pridružiš.

Čemu revija Logos?

Stvari venomer nastajajo in propadajo. Svet je prepoln minevanja in neodvrnljivih premen. Menjajo se letni časi, izmenjujeta se sonce in mesec, jutranja zarja nenehno potuje v škrlatni zaton. Umirajo včerajšnje zvezde in rojevajo se nove. Vsak dan se nebo spušča na zemljo in morje vzkipi kvišku. Vstajajo in zamirajo vetrovi, vzdehtijo in zvenejo cvetovi. Rušijo se gore in dvigajo doline. Odpirajo se brezna in gradijo mostovi. Deroči slapovi zgodovine nezadržno pritekajo z bistrimi in odtekajo s kalnimi vodami. Neštevilne dvojice bitij se v ljubezni zedinjajo in v njenem pomanjkanju razhajajo. Tudi mi nenehno prihajamo in odhajamo po tej neizprosni poti. Plovemo kakor pozabljen cvet na jezerni gladini, razpeti med visočino rojstva in globočino smrti. Ob snidenju goli in neznani, ob slovesu odeti v mrtvaški prt in nespoznani.

Zdi se, da ob vseh premenah bivanja samo vprašanje o smislu vekomaj ostaja enako vznemirljivo in nezgrešljivo. Kakor da nepremično visi na obnebju vesolja. Pribito na Severni križ in zastrto s prosojno meglico. Kakor neuslišani krik zemlje in neizpolnjena obljuba nebes. Skrito za robom jutrišnjega dne. Nepredvidljivo. Tesnobno. Odprto. Negotovo. Kakor najdrznejše tveganje. Kakor še ne opravljena naloga, ki čaka na odgovor. Tvojo in mojo besedo. Nezaslišani spev, ki stremi onkraj sozvočij. Nevideni zaris, ki želi upodobiti Neupodobljivo. Srčno dejanje in podvig. Odgovor vsakogar od nas, ki želi iskati smisel in biti v tem iskanju najden. Smisel …

Grški izraz Logos poimenuje vse to in še več: Smisel vseh smislov, besedo, ki govori o Njem, in misel, ki Ga misli. In ne samo to, vzbuja nam upanje in vero, da smo tega Smisla nekako že vnaprej deležni. Da smo po Njem, z Njim in v Njem nagovorjeni, preden spregovorimo, najdeni, preden začnemo iskati, in spoznani, preden začnemo spoznavati. K tej slutnji nas ne napoteva le najstarejše evropsko izročilo od Heraklitove izvorne intuicije Logosa in stoiških Semen prek Filonovega Voznika nebeške kočije in Besede, ki se je zgodila hebrejskim prerokom, do Janezove Besede, ki je bila v začetku, in Justinovega razsejanega Logosa. V tem upanju nas ne osrčuje le rojstvo Iskre v duši srednjeveških mistikov ali Pojma v duhovnem zrcalu nemških idealistov.

K temu nas spodbuja tudi najgloblje hrepenenje, ki je lastno vsakomur od nas. Hrepenenje, ki nas po eni strani vleče v temna brezna nezavednega in po drugi strani dviga kvišku v sinja brezna presežnega. Hrepenenje po smiselnem in resničnem življenju, ki se želi osvoboditi vklenjenosti v bivanjsko laž in nesmisel. Hrepenenje po spreobrnjenju od navidezne k resnični kreposti, od lažne k pravi neskončnosti, od lastne neresnice k Resnici. Hrepenenje, ki sega daleč onstran vsakega neobveznega ali zavezuječega govora o smislu in nesmislu. Hrepenenje, ki se navsezadnje izteza onkraj poslednjega izrekanja Neizrekljivega, k sami Tišini, ki domuje v srcu Besede vseh besed, kjer je mogoča samo še molitev …

V tem duhu smo v sklopu novoustanovljenega KUD Logos s prijatelji zasnovali istoimensko elektronsko revijo, da bi tudi na njenih spletnih straneh pričevali zanj, ki smo Ga prepoznali kot odločilno Besedo svojega življenja. Vendar po krhkih in nestanovitnih pismenkah elektronske pisave nočemo govoriti le samim sebi, ampak želimo odpreti prostor tudi za druge, ki odločilne besede svojega življenja še niso našli in vzljubili, a morda prav zdaj nekje v samoti za zaslonom hrepenijo po tem, da bi bili po njej tudi sami najdeni in vzljubljeni. S pričujočo revijo želimo torej odpreti nov prostor, ki bi povezal vse iskalce in dovzetne za Smisel, da bi skupaj ustvarjali ne stapljanja, ampak, rečeno z ustanovnim besedilom, “kreativen soobstoj različnih duhovnih, etičnih, miselnih in konfesionalnih identitet ter dialog med njimi”.

S podobno željo smo se, ne da bi se tedaj tega dobro zavedali, pred dobrim letom že srečali na simpoziju v Gorici, kjer smo s prijatelji iz zamejstva in bivših republik Jugoslavije dva dni duhovno pirovali in se pogovarjali o temi “Drugo Balkana.” Bili smo nemalo presenečeni, saj smo kljub načelni odprtosti za različne duhovnosti in kulturne drže odkrili neslutene drugosti ne le v Balkanu, ampak tudi v nas samih in svojih sogovorcih. In to še najmanj na politični ravni, zato pa toliko bolj v duhovnem, bivanjskem, etičnem, mističnem, nadkonfesionalnem in ojkumenskem smislu. Pri tem nas ni vodila toliko morebitna mednarodna odmevnost simpozija, kolikor srčna želja, da bi iz odkritega dialoga izšla “nova beseda za Balkan in morda tudi beseda za nas,” kot je smisel srečanja domišljeno strnil prijatelj.

Zdi se, da si je ta beseda končno poiskala in utrla novo pot do nas, da bi tako laže postala dostopna za vse, ki jih veseli soustvarjanje smiselne kulture in medsebojnega srečanja različnih duhovnosti. Nenazadnje tudi zate, ki to pravkar bereš. Odtod pričujočo revijo razumemo kot priložnost, da se skupaj s teboj osvobodimo tradicionalnega akademskega diskurza in avtoritetnega pristopa, ki vselej želi omejiti število glasov in uveljaviti hierarhijo med nami. Nov pristop, ki ga bomo poskušali uresničevati, noče biti hierarhičen, ampak, rečeno s Cliffordom Batesom z Varšavske univerze, horizontalen in želi dopustiti toliko glasov in tudi jezikov, kolikor jih želi iskreno soustvarjati novo kulturo smisla in pri tem smiselno povezovati različna duhovna področja.

Zlasti področja pristne filokalije, filologije in filozofije, tj. motrilne in dejavne ljubezni do Lepote, Logosa in Modrosti. To pa ne pomeni, da si želimo izključno visokih izrazov navdihnjene poezije, mistike, misli, glasbe, likovne umetnosti ali teologije, ampak bomo veseli vsakega resnega in iskrenega poskusa izraziti resnični in ne zgolj navidezni, virtualni smisel. Ali vsaj pokazati voljo zanj. In to ne le z objavo na spletni strani, ki jo odpira revija, ampak tudi z uresničevanjem v konkretnem življenju v svetu. Sicer se zlahka zgodi, da ga kljub dobrim željam tudi v našem primeru sčasoma povsem zakrije nova spletna tehnologija in spremeni v zgolj virtualnega. Zato se bomo trudili, da bo revija svoj smisel tudi v bodoče črpala iz povsem konkretnega duhovnega srečevanja in nepogrešljivega občestvenega druženja. In zdaj te prisrčno vabim, da pogumno klikneš z miško in se nam pridružiš.

Najnovejši prispevki

Kategorije

Arhiv