Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhiv
Izvir – Ciklus – Življenja
Kompozicija štirih barvnih oken, imenovanih “Izvir – Ciklus – življenja”, je osrednje delo likovne opreme prenovljene evangeličanske cerkve sv. Pavla v Meckenbeurenu. Pastor Reinhold Meier je z naročilom vitrajev želel priklicati novo svetlobo v do tedaj precej mračen prostor prezbiterija; pri tem naj bi barvita svetloba novih oken z umetniško izraznostjo in simboličnostjo motivike izžarevala moč in sijaj vstajenjske skrivnosti. *
Najprej si je bilo treba zamisliti oblike oken: po več študijah je nastalo videnje “kvarteta” vitrajev, ki v perutim podobnih polmesečastih oblikah obkrožajo križ nad oltarjem. Zamisel se je porodila ob znanem prizoru iz Izaijeve knjige: prerok je v svetišču doživel razodetje Boga, ki je kot svetloba napolnil prostor, spremljali pa so ga angeli-serafi. Vsak od njih je imel po šest peruti in so drug drugemu vzklikali: ”Svet, svet, svet je Gospod …, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!” (Iz 6, 3). Enako navdihujoče je bilo tudi videnje psalmista: “O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih peruti« (Ps 36, 7)…
Prizori na oknih so nastajali ob različnih zgledih sakralne umetnosti, ob poslušanju glasbe (Olivier Messiaen, predvsem njegovo orgelsko delo Les Corps glorieux/ Poveličana telesa), ob srečanjih z umetnostjo izraznega plesa in ob meditaciji evangelijev in psalmov. Vitraji so bili zasnovani kot slikarski psalmi, polni barvite svetlobe in gibanja. Kot osrednji motiv so upodobljene človeške figure, ki se v različnih plesno-molitveno-liturgičnih držah – s poudarkom na obrazih in dlaneh – vijejo sredi barvitega sijaja. Za razliko od znanega motiva angelov-glasbenikov moremo v teh upodobitvah videti namig na angele-plesalce.
Izvir – ciklus – življenja. Kvartet barvnih oken, 1996/97, vitraj s poslikavo, izvedeno v Delavnici vitrajev Višnar, evangeličanska cerkev sv. Pavla (Evangelische Pauluskirche), Meckenbeuren, Nemčija.
Od desne zgoraj navzdol – in nato po levi navzgor – se nizajo videnja, ki ponazarjajo temeljne stopnje Kristusovega življenja oziroma ciklusa ustvarjalnega življenja kot takega: vsakdo, ki hoče pristno in resnično živeti, izkuša navdihe ustvarjalnosti in napor udejanjanja, potuje skozi krize, stiske, očiščevanja in preobrazbe do stanj razrešitve in življenjske izpolnitve. To pa je tudi temeljno sporočilo Kristusovega življenja in oznanjevanja: v tej luči vitraji simbolizirajo Učlovečenje in Rojstvo Logosa-Besede, Stvarnika kozmosa, njegovo Trpljenje in Smrt, nato pa Vstajenje in zmagoslavje Ljubezni nad izničenjem. Ob tem pa kvartet vitrajev označuje tudi ciklus bogoslužnega leta: Božič, advent-post, Vstajenje – čas rasti in Vnebohod s prihodom sv. Duha.
Vsak od prizorov je zaznamovan z zanj značilnim spektrom barv, vsi pa so potopljeni v ikonsko zlato-rumeno osnovo, ki ponazarja svetlobo Vstajenjskega jutra. Vse je mavrično prežarjeno in preobraženo v moči Kristusovega odrešilnega dela, impulzi rdečih in modrih barvnih likov pa spominjajo na kaplje krvi in vode, pršeče iz prebodenega Srca v prostor svetišča kot neminljiv vrelec Milosti in Življenja…
Okna kot celota sugerirajo mističen vtis lebdenja mavrično svetlih peruti in njihove spiralne zaokroženosti okrog križa. Ta učinek je še podkrepljen z namestitvijo oken pred odprtine v zidu tako, da svetloba kot avra obdaja tudi vsako od peruti. Okna ne odpirajo pogleda v oddaljeno transcendenco, ampak prinašajo barvito luč v sam cerkveni prostor, postajajo njegovo središče in žarišče – kot da bi sama svetloba prebila zid in zasijala nad oltarjem. V luči Nove zaveze namreč transcendentni Bog z Učlovečenjem, Smrtjo in Vstajenjem druge Božje osebe poseže prav v samo srčiko stvarstva in ga tako preustvari. Križ, kot znamenje Kristusovega pasijona, dobi z okni novo, vstajenjsko razsežnost – iz lesa trpljenja postane drevo življenja…
*Prvi osnutki za kompozicijo so bili ustvarjeni jeseni 1994. Barvne študije so bile prvič predstavljene župnijski skupnosti 18. junija 1995. Končni načrti za okna so nastajali od jeseni 1996 do pozne pomladi 1997, delo pa je bilo izvedeno v tehniki vitraja s poslikavo v Delavnici vitrajev Višnar (Radovljica) junija istega leta. Stena za oltarjem je bila med prenovo cerkve odstranjena in nato napravljena na novo, pri čemer je bilo treba napraviti odprtine za barvna okna, križ pa je bil pritrjen nazaj na isto mesto, na katerem je bil že pred posegom. Svečana predstavitev prenovljene cerkve je bila 13. Julija 1997.
Prezbiterij cerkve v Meckenbeurenu. Fotografija: Matej Metlikovič, 1997.
Izvir – Ciklus – Življenja
Kompozicija štirih barvnih oken, imenovanih “Izvir – Ciklus – življenja”, je osrednje delo likovne opreme prenovljene evangeličanske cerkve sv. Pavla v Meckenbeurenu. Pastor Reinhold Meier je z naročilom vitrajev želel priklicati novo svetlobo v do tedaj precej mračen prostor prezbiterija; pri tem naj bi barvita svetloba novih oken z umetniško izraznostjo in simboličnostjo motivike izžarevala moč in sijaj vstajenjske skrivnosti. *
Najprej si je bilo treba zamisliti oblike oken: po več študijah je nastalo videnje “kvarteta” vitrajev, ki v perutim podobnih polmesečastih oblikah obkrožajo križ nad oltarjem. Zamisel se je porodila ob znanem prizoru iz Izaijeve knjige: prerok je v svetišču doživel razodetje Boga, ki je kot svetloba napolnil prostor, spremljali pa so ga angeli-serafi. Vsak od njih je imel po šest peruti in so drug drugemu vzklikali: ”Svet, svet, svet je Gospod …, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!” (Iz 6, 3). Enako navdihujoče je bilo tudi videnje psalmista: “O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih peruti« (Ps 36, 7)…
Prizori na oknih so nastajali ob različnih zgledih sakralne umetnosti, ob poslušanju glasbe (Olivier Messiaen, predvsem njegovo orgelsko delo Les Corps glorieux/ Poveličana telesa), ob srečanjih z umetnostjo izraznega plesa in ob meditaciji evangelijev in psalmov. Vitraji so bili zasnovani kot slikarski psalmi, polni barvite svetlobe in gibanja. Kot osrednji motiv so upodobljene človeške figure, ki se v različnih plesno-molitveno-liturgičnih držah – s poudarkom na obrazih in dlaneh – vijejo sredi barvitega sijaja. Za razliko od znanega motiva angelov-glasbenikov moremo v teh upodobitvah videti namig na angele-plesalce.
Izvir – ciklus – življenja. Kvartet barvnih oken, 1996/97, vitraj s poslikavo, izvedeno v Delavnici vitrajev Višnar, evangeličanska cerkev sv. Pavla (Evangelische Pauluskirche), Meckenbeuren, Nemčija.
Od desne zgoraj navzdol – in nato po levi navzgor – se nizajo videnja, ki ponazarjajo temeljne stopnje Kristusovega življenja oziroma ciklusa ustvarjalnega življenja kot takega: vsakdo, ki hoče pristno in resnično živeti, izkuša navdihe ustvarjalnosti in napor udejanjanja, potuje skozi krize, stiske, očiščevanja in preobrazbe do stanj razrešitve in življenjske izpolnitve. To pa je tudi temeljno sporočilo Kristusovega življenja in oznanjevanja: v tej luči vitraji simbolizirajo Učlovečenje in Rojstvo Logosa-Besede, Stvarnika kozmosa, njegovo Trpljenje in Smrt, nato pa Vstajenje in zmagoslavje Ljubezni nad izničenjem. Ob tem pa kvartet vitrajev označuje tudi ciklus bogoslužnega leta: Božič, advent-post, Vstajenje – čas rasti in Vnebohod s prihodom sv. Duha.
Vsak od prizorov je zaznamovan z zanj značilnim spektrom barv, vsi pa so potopljeni v ikonsko zlato-rumeno osnovo, ki ponazarja svetlobo Vstajenjskega jutra. Vse je mavrično prežarjeno in preobraženo v moči Kristusovega odrešilnega dela, impulzi rdečih in modrih barvnih likov pa spominjajo na kaplje krvi in vode, pršeče iz prebodenega Srca v prostor svetišča kot neminljiv vrelec Milosti in Življenja…
Okna kot celota sugerirajo mističen vtis lebdenja mavrično svetlih peruti in njihove spiralne zaokroženosti okrog križa. Ta učinek je še podkrepljen z namestitvijo oken pred odprtine v zidu tako, da svetloba kot avra obdaja tudi vsako od peruti. Okna ne odpirajo pogleda v oddaljeno transcendenco, ampak prinašajo barvito luč v sam cerkveni prostor, postajajo njegovo središče in žarišče – kot da bi sama svetloba prebila zid in zasijala nad oltarjem. V luči Nove zaveze namreč transcendentni Bog z Učlovečenjem, Smrtjo in Vstajenjem druge Božje osebe poseže prav v samo srčiko stvarstva in ga tako preustvari. Križ, kot znamenje Kristusovega pasijona, dobi z okni novo, vstajenjsko razsežnost – iz lesa trpljenja postane drevo življenja…
*Prvi osnutki za kompozicijo so bili ustvarjeni jeseni 1994. Barvne študije so bile prvič predstavljene župnijski skupnosti 18. junija 1995. Končni načrti za okna so nastajali od jeseni 1996 do pozne pomladi 1997, delo pa je bilo izvedeno v tehniki vitraja s poslikavo v Delavnici vitrajev Višnar (Radovljica) junija istega leta. Stena za oltarjem je bila med prenovo cerkve odstranjena in nato napravljena na novo, pri čemer je bilo treba napraviti odprtine za barvna okna, križ pa je bil pritrjen nazaj na isto mesto, na katerem je bil že pred posegom. Svečana predstavitev prenovljene cerkve je bila 13. Julija 1997.
Prezbiterij cerkve v Meckenbeurenu. Fotografija: Matej Metlikovič, 1997.
