Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhiv
Iz Hipnosovih lističev
12 – 16, 91-97
Kar me je spravilo na svet in me bo z njega odpodilo, se vmeša le takrat, ko sem prešibak, da bi se mu upiral. Starka, ko sem se rodil. Mlada neznanka, ko bom umrl.
Ena in edina Mimogrednica.
13
Čas, ugledan skozi podobo, je čas, zgubljen spred oči. Bitje in čas sta precej različna. Podoba leskeče večna, kadar preseže bitje in čas.
14
Dvakrat se je neovrgljivo dokazalo in torej se zlahka prepričam, da je tat, ki se je neopazen prikradel med nas, nepoboljšljivo zakrknjen. Razpihuje (in se s tem baha) najbolj nizkotno hudobijo, pred sovražnikom je mevžast, sredi strahot se otresa kot svinja v blatu; kaj razen najhujših nevšečnosti naj pričakujem od tega brezobzirneža. Ki je za povrh zmožen tu zasejati neznosen zadah.
Sam bom opravil.
15
Otroci se ob nedeljah dolgočasijo. Vrabec predlaga teden iz štiriindvajsetih dni, da bi nedeljo razkosal. Se pravi, da bi se ena nedeljska ura primaknila k vsakemu dnevu, najraje ura obeda, saj ni več suhega kruha.
Ampak nedelje naj mu več ne omenjajo.
16
Sporazumnost z angelom, naša poglavitna skrb.
(Angel: kar v človeku odvrača verski kompromis, beseda najvišje tišine, pomen, o katerem se ne presoja. Uglaševalec pljuč, ki pozlati vitaminske grozde nemogočega. Pozna kri, nebesno mu je tuje. Angel: sveča, ki se nagiba na severu srca.)
91
Ob obodih tavamo, ki so jim izmaknili vodnjake.
92
Vse, kar ima obraz besa in ne povzdigne glasu.
93
Bitka vztrajnosti.
Simfonija, ki nas je nosila, je utihnila. Verjeti je treba v izmeničnost. Toliko skrivnosti je ostalo nespoznanih in nepodrtih.
94
Davi, ko sem opazoval kačico, ki se je zvijala med kamnoma: »Slepec žalovanja,« je vzkliknil Félix. Izguba Lefevra, ki je bil ubit prejšnji teden, praznoverno vznika v podobo.
95
Temine Besede me hromijo in varujejo. Ne sodelujem pri čarobni agoniji. Trezen kot kamen ostajam mati daljnih zibelk.
96
Ne moreš se ponovno prebrati, lahko pa podpišeš.
97
Letalo pospeši. Nevidna pilota odvržeta breme nočnega vrta, potem na kratko poblisneta spod pazduhe svoje naprave in dasta vedeti, da je konec. Zdaj je treba le še zbrati raztrošeni zaklad. Tudi pesnik…
Prevod : Aleš Berger (« Hipnosovi lističi » so v celoti izšli v zbirki « Poezije » pri založbi KUD Logos)
Iz Hipnosovih lističev
12 – 16, 91-97
Kar me je spravilo na svet in me bo z njega odpodilo, se vmeša le takrat, ko sem prešibak, da bi se mu upiral. Starka, ko sem se rodil. Mlada neznanka, ko bom umrl.
Ena in edina Mimogrednica.
13
Čas, ugledan skozi podobo, je čas, zgubljen spred oči. Bitje in čas sta precej različna. Podoba leskeče večna, kadar preseže bitje in čas.
14
Dvakrat se je neovrgljivo dokazalo in torej se zlahka prepričam, da je tat, ki se je neopazen prikradel med nas, nepoboljšljivo zakrknjen. Razpihuje (in se s tem baha) najbolj nizkotno hudobijo, pred sovražnikom je mevžast, sredi strahot se otresa kot svinja v blatu; kaj razen najhujših nevšečnosti naj pričakujem od tega brezobzirneža. Ki je za povrh zmožen tu zasejati neznosen zadah.
Sam bom opravil.
15
Otroci se ob nedeljah dolgočasijo. Vrabec predlaga teden iz štiriindvajsetih dni, da bi nedeljo razkosal. Se pravi, da bi se ena nedeljska ura primaknila k vsakemu dnevu, najraje ura obeda, saj ni več suhega kruha.
Ampak nedelje naj mu več ne omenjajo.
16
Sporazumnost z angelom, naša poglavitna skrb.
(Angel: kar v človeku odvrača verski kompromis, beseda najvišje tišine, pomen, o katerem se ne presoja. Uglaševalec pljuč, ki pozlati vitaminske grozde nemogočega. Pozna kri, nebesno mu je tuje. Angel: sveča, ki se nagiba na severu srca.)
91
Ob obodih tavamo, ki so jim izmaknili vodnjake.
92
Vse, kar ima obraz besa in ne povzdigne glasu.
93
Bitka vztrajnosti.
Simfonija, ki nas je nosila, je utihnila. Verjeti je treba v izmeničnost. Toliko skrivnosti je ostalo nespoznanih in nepodrtih.
94
Davi, ko sem opazoval kačico, ki se je zvijala med kamnoma: »Slepec žalovanja,« je vzkliknil Félix. Izguba Lefevra, ki je bil ubit prejšnji teden, praznoverno vznika v podobo.
95
Temine Besede me hromijo in varujejo. Ne sodelujem pri čarobni agoniji. Trezen kot kamen ostajam mati daljnih zibelk.
96
Ne moreš se ponovno prebrati, lahko pa podpišeš.
97
Letalo pospeši. Nevidna pilota odvržeta breme nočnega vrta, potem na kratko poblisneta spod pazduhe svoje naprave in dasta vedeti, da je konec. Zdaj je treba le še zbrati raztrošeni zaklad. Tudi pesnik…
Prevod : Aleš Berger (« Hipnosovi lističi » so v celoti izšli v zbirki « Poezije » pri založbi KUD Logos)