Ciril Jeruzalemski je živel sredi teološko burnega 4. stoletja. Službo jeruzalemskega škofa je opravljal od leta 357 pa vse do svoje smrti leta 387, vendar je bil zaradi cerkvenopolitičnih razlogov vmes dvakrat odstavljen. Poleg Pisma cesarju Konstanciju in Homilije o hromem so se ohranile kateheze za katehumene, ki med drugim razlagajo Jeruzalemsko veroizpoved in so pomemben vir za poznavanje svetih krajev, prizorišč Jezusovega življenja in smrti. Pri petih mistagoških katehezah, ki so se ohranile pod njegovim imenom, je avtorstvo negotovo; nekateri sodijo, da jih morda ni napisal Ciril, temveč njegov naslednik Janez Jeruzalemski.

Celoten prevod Cirilovih krstnih in mistagoških katehez bo jeseni 2023 izšel pri založbi KUD Logos.

Druga kateheza¹ za tiste, ki stopajo po poti razsvetljenja². Podana v Jeruzalemu, o spreobrnjenju,³ odpuščanju grehov in Nasprotniku. In branje iz Ezekiela: Pravičnost pravičnega ostane na njem in nepostavnost nepostavneža ostane na njem. In če se nepostavnež odvrne od vseh svojih nepostavnosti,⁴ in tako naprej.

Strašnost greha

1. Greh je nekaj strašnega in nepostavnost je najtežja bolezen duše, saj spodreže njeno življenjsko moč in postane vzrok za večni ogenj. Gre za zlo, izhajajoče iz svobodne izbire, za poganjek odločitve. In ker grešimo po lastni odločitvi, prerok nekje jasno pravi: Jaz sem te zasadil kot rodovitno trto, vso pristno. Kako si se sprevrgla v kislo viničje?⁵ Sadika je dobra, sad pa je slab zaradi odločitve. Zato je viničar nedolžen, trta pa bo zgorela v ognju, ker je bila zasajena za dobro, vendar je po svoji odločitvi obrodila za slabo. Bog je človeka ustvaril pokončnega, oni pa so iskali veliko spletk, pravi Pridigar.⁶ Kajti njegova stvaritev smo, ustvarjeni za dobra dela,⁷ pravi apostol. Ker je stvarnik dober, nas je ustvaril za dobra dela, toda ustvarjenina se je po lastni odločitvi obrnila k hudobiji. Greh je sicer strašno zlo, kakor je bilo rečeno, vendar ni neozdravljivo. Je strašno zlo za tistega, kogar drži v oblasti, zlahka ozdravljivo pa za tistega, ki ga s spreobrnjenjem zavrže. Denimo, da ima nekdo v roki ogenj: dokler v roki drži žerjavico, ga bo zagotovo žgala; če pa žerjavico odvrže, se obenem znebi tudi tega, kar ga žge. Če kdo meni, da ga greh ne more ožgati, mu Pismo pravi: Mar lahko kdo nastrga žerjavice v svoje naročje, ne da bi se mu ožgala obleka?⁸ Greh namreč požge življenjsko moč duše.

2. Toda morda kdo poreče: »Kaj sploh je greh? Je žival? Je angel? Je demon? Kaj je to, kar ga povzroča?« Človek, ne gre za sovražnika, ki te napada od zunaj, temveč za zli poganjek, ki po tvoji lastni odločitvi uspeva v tebi. S svojimi očmi glej prave stvari,⁹ pa ne bo poželenja. Ne grabi si tuje lastnine, pa te bo grabežljivost zapustila. Spomni se sodbe, pa ne bodo ne nečistovanje, ne prešuštvo, ne umor, ne nobena druga nepostavnost imeli moči nad teboj. Kadar namreč pozabiš Boga, začneš premišljevati o hudobijah in ravnati nepostavno.

Začetnik greha je hudič

3. Nisi samo ti snovalec dejanja, ampak tudi neki drugi nadvse zlobni prišepetovalec, hudič. On sicer prišepetava vsem, vendar ne more s silo zavladati tistim, ki mu niso poslušni. Zato Pridigar pravi: Če se duh mogočnika vzdigne proti tebi, ne zapusti svojega mesta.¹⁰ Če zakleneš svoja vrata in se oddaljiš, ti ne bo škodil. Če pa boš brez razločevanja sprejel poželjivo željo, bo ta prek misli v tebi pognala korenine, vklenila tvoj razum in te potegnila v globel zla. Toda morda porečeš: »Verujem, zato me poželenje ne bo premagalo, četudi pogosto pomislim nanj.« Mar ne veš, da korenina pogosto zdrobi celo kamen, ki se ga oprime? Ne sprejmi njenega zlega semena, da ne zdrobi tvoje vere. Preden zacveti, izkorenini zlo. Ne bodi lahkomiseln na začetku, sicer boš pozneje moral uporabiti sekiro¹¹ in ogenj.¹² Pravočasno, že na začetku pozdravi očesno vnetje, da ne boš iskal zdravnika, potem ko oslepiš.

4. Hudič je torej začetnik greha in oče zla. Tako je dejal Kristus, ne jaz: Hudič greši že od začetka;¹³ pred njim ni grešil nihče. Toda grešil ni zato, ker bi bil po naravi nujno nagnjen h grehu – v tem primeru bi vzrok za greh segel nazaj vse do tistega, ki ga je takšnega osnoval –, ampak je bil osnovan dober, hudič pa je postal po svoji izbiri in je zaradi svojega delovanja prejel takšno ime. Bil je nadangel, vendar je bil kasneje poimenovan hudič, saj razdvaja;¹⁴ bil je dober Božji služabnik, vendar upravičeno nosi ime Satan, kajti Satan v prevodu pomeni »nasprotnik«. Tu ne gre za moje nauke, temveč za nauke duhonosnega preroka Ezekiela. Ta namreč v žalostinki o njem poje: Ti, pečat podobnosti in venec lepote, si bil rojen v Božjem raju;¹⁵ in kmalu zatem: V svojih dneh si bil rojen brezgrajen, od dneva, ko si bil ustvarjen, dokler se niso našle v tebi krivice.¹⁶ Zelo lepo pravi: Našle v tebi. Zlo namreč ni prišlo od zunaj, ampak si ga sam porodil. Nato nakaže vzrok: Tvoje srce se je prevzelo spričo tvoje lepote. Zaradi obilice svojih grehov in svojih krivd si bil ranjen, in sem te vrgel na zemljo.¹⁷ Skladno s tem Gospod v evangelijih pravi: Gledal sem Satana, ki je kakor blisk padel z neba.¹⁸ Vidiš sozvočje Stare zaveze z Novo? Ko je padel, je s seboj potegnil mnoge. On zbuja poželenja v tistih, ki mu prisluhnejo; od tod izvirajo prešuštvovanje, nečistovanje in vse, kar je zlega. Zaradi njega je bil naš praoče Adam iz neposlušnosti izgnan in je namesto raja, ki je sam od sebe rojeval čudovite sadove, dobil zemljo, ki rojeva trnje.

Zaupanje v Božje človekoljubje

5. »Kako torej?« bo kdo dejal. »Ali smo pogubljeni zato, ker smo se pustili prevarati? Ali za nas ni več možnosti odrešenja? Padli smo: ali več ne bomo mogli vstati? Zaslepljeni smo bili: ali več ne bomo mogli spregledati? Ohromeli smo: ali več ne bomo mogli shoditi? In da povemo na kratko: umrli smo. Ali več ne bomo mogli vstati?« Človek, mar on, ki je obudil Lazarja, ko je po štirih dneh že smrdel,¹⁹ ne bo še lažje obudil tebe, ki si živ? On, ki je za nas prelil svojo dragoceno kri, nas bo sam rešil greha. Bratje, ne obupujmo! Ne prepustimo se brezupu! Nekaj strašnega je namreč ne verovati v upanje na spreobrnjenje. Kdor ne pričakuje odrešenja, počenja mnoge hudobije, kdor pa upa na ozdravljenje, se jim zlahka izogiba. Razbojnik, ki ne pričakuje pomilostitve, nadaljuje vse do blaznosti; če pa upa na odpuščanje, se pogosto spreobrne. Nadalje, kača sleče staro kožo, mi pa ne bi slekli greha? Celo trnova zemlja se spremeni v rodovitno, ko je dobro obdelana, odrešenje pa bi bilo za nas nedosegljivo? Narava torej lahko sprejme odrešenje, vendar je potrebna odločitev.

6. Bog je človekoljuben, zelo človekoljuben.²⁰ Zato ne reci: »Nečistoval sem, prešuštvoval sem, storil sem strašne stvari, in to ne samo enkrat, ampak večkrat. Mi bo odpustil? Me bo pomilostil?« Poslušaj, kaj pravi psalmist: Kako veliko je obilje tvoje dobrote, Gospod.²¹ Vsi tvoji grehi skupaj ne premagajo obilja Božjega usmiljenja; tvoje rane ne premagajo izkušenosti vélikega zdravnika. Samo izroči se mu z vero. Povej zdravniku o svojem trpljenju. Tudi sam reci kakor David: Dejal sem: Priznal bom svojo nepostavnost Gospodu.²² In tudi tebi se bo zgodilo tako, kot je rečeno v nadaljevanju: In ti si odpustil brezbožnost mojega srca.²³

Zgledi Božjega človekoljubja

7. Ti, ki si šele pred kratkim prišel h katehezam, želiš videti Božje človekoljubje? Želiš videti Božje človekoljubje in obilje njegove velikodušnosti? Poslušaj, kaj se je zgodilo z Adamom. Prvooblikovani Adam je bil neposlušen. Ali ga Bog ni mogel takoj usmrtiti? Toda poglej, kaj stori človekoljubni Gospod. Vrže ga iz raja, saj zaradi greha ni bil vreden, da bi prebival v njem. Prebiva torej nasproti raja,²⁴ zato da bi videl, od kod je padel in kam je bil pahnjen, in bi se tako rešil s spreobrnjenjem.

Kajn, prvi človek, ki se je rodil iz žene, je postal bratomorilec, iznajditelj zločinov, začetnik umorov, prvi zavistnež. Toda na kaj je bil obsojen potem, ko je umoril brata? Ječal in trepetal boš na zemlji.²⁵ Velik je bil greh in majhna je bila kazen.

8. Takšno je bilo torej resnično Božje človekoljubje, vendar je bilo še majhno v primerjavi s tem, kar sledi. Pomisli na to, kar se je zgodilo v Noetovem času. Velikani so grešili,²⁶ in tedaj se je po zemlji razširila velika nepostavnost, zaradi katere je prihajal potop. V petstotem letu je Bog izrekel grožnjo,²⁷ v šeststotem letu pa je nad zemljo privedel potop.²⁸ Poglej širokost Božjega človekoljubja, ki se je raztegnilo prek stotih let. Mar ni mogel nemudoma storiti tega, kar je storil po stotih letih? Vendar je namenoma raztegnil svoje človekoljubje in dal priložnost za spreobrnjenje. Vidiš Božjo dobroto? In če bi se ljudje tedaj spreobrnili, bi bili deležni Božjega človekoljubja.

9. Preidiva še k drugim, ki so se rešili s spreobrnjenjem. Toda morda tudi katera izmed žena poreče: »Nečistovala sem, prešuštvovala sem, omadeževala sem svoje telo z vsakovrstnimi razuzdanostmi. Ali je zame še možno odrešenje?« Žena, poglej Rahabo in tudi ti pričakuj odrešenje. Če se je s spreobrnjenjem rešila ona, ki je očitno in javno prešuštvovala, mar se s postom in pokoro ne bo rešila tista, ki je še pred prejemom milosti enkrat prešuštvovala? Preišči, kako se je rešila Rahaba. Rekla je samo tole: Kajti vaš Bog je na nebu in na zemlji.²⁹ Vaš Bog, je dejala, saj si zaradi razuzdanosti ni drznila reči »moj Bog«. In če želiš prejeti pisno pričevanje, da se je rešila, imaš v Psalmih zapisano: Spomnil bom na Rahabo in Babilonijo tiste, ki me poznajo.³⁰ O veliko Božje človekoljubje, ki v Pismih spominjaš tudi na nečistnice! Toda ne samo: Spomnil bom na Rahabo in Babilonijo, ampak nato tudi, tiste, ki me poznajo. Torej je tako za može kot za žene možno odrešenje, ki se ga doseže s spreobrnjenjem.

10. In tudi če bi grešilo celotno ljudstvo, ne bi premagalo Božjega človekoljubja. Ljudstvo si je naredilo tele, toda Bog ni odstopil od svojega človekoljubja. Ljudje so zatajili Boga, toda Bog ni zatajil samega sebe.³¹ To so tvoji bogovi, Izrael,³² so dejali. In znova, kot običajno, je Izraelov Bog postal njihov odrešenik.

Toda grešilo ni samo ljudstvo, ampak tudi veliki duhovnik Aron. Mojzes namreč pravi: Tudi nad Arona je prišla Gospodova jeza. In prosil sem zanj in Bog mu je odpustil.³³ Če se je torej Gospod uklonil Mojzesu, ko je prosil za velikega duhovnika, ki je grešil, pa se Bog ne bo uklonil Jezusu, Edinorojenemu, ko prosi za nas? Onega ni oviral, da zaradi prestopka ne bi dosegel velikega duhovništva, tebe, ki prihajaš izmed poganov, pa bi oviral, da dosežeš odrešenje? Prav tako se, človek, zdaj spreobrni tudi ti sam in milost te bo neovirano dosegla. Odslej naj bo tvoj način življenja brezgrajen! Bog je namreč resnično človekoljuben in noben človek ne bi mogel primerno izraziti njegove ljubezni. Tudi če bi se zbrali skupaj vsi človeški jeziki, ne bi mogli niti deloma opisati Božjega človekoljubja. Mi lahko namreč le deloma povemo, kar je zapisano o njegovi ljubezni do ljudi, ne vemo pa, kaj vse je odpustil angelom.³⁴ Odpušča namreč tudi njim, kajti samo eden je brez greha, Jezus, ki nas očiščuje naših grehov. Naj bo zadosti o angelih.

Zgledi spreobrnjenja: kralj David

11. Če hočeš, ti predstavim še druge zglede, ki nas zadevajo. Preidiva k blaženemu Davidu, ki si ga vzemi za zgled spreobrnjenja. Veliki David je padel: po popoldanskem počitku, medtem ko se je sprehajal po terasi,³⁵ se je nepremišljeno zazrl in zapadel človeški strasti. Grešil je, vendar pri tem v njem ni zamrla pripravljenost, da prizna padec. Prišel je prerok Natan, nagli preizkuševalec, zdravnik za rane.³⁶ »Gospod se je razjezil in ti si grešil,« mu je dejal. Navaden posameznik je govoril kralju. Toda v škrlat oblečeni kralj David se ni razsrdil; ni bil namreč pozoren na tistega, ki je govoril, temveč na tistega, ki ga je poslal. Ni ga zaslepila truma vojakov, ki ga je obdajala; mislil je namreč na Gospodovo angelsko vojsko in se je vznemiril, kakor bi gledal Nevidnega.³⁷ In odgovoril je tistemu, ki je prišel, oziroma še bolje, po njem tistemu, ki ga je poslal: Grešil sem zoper Gospoda.³⁸ Vidiš kraljevo ponižnost? Vidiš njegovo priznanje? Nihče mu ni dokazal krivde in le maloštevilni so vedeli za njegovo dejanje. Brž ko je storil greh, je prišel prerok, da ga obtoži; padli je priznal zlo, ki ga je storil, in potem ko ga je iskreno priznal, je bil izredno hitro ozdravljen. Kajti potem ko mu je zagrozil, mu je prerok Natan takoj dejal: Gospod je odpustil tvoj greh.³⁹ Vidiš, kako hitro je človekoljubni Bog spremenil svojo sodbo? Vendar pravi: S svojo jezo si razjezil Gospodove sovražnike.⁴⁰ »Zaradi svoje pravičnosti si imel mnoge sovražnike, toda ščitila te je tvoja preudarnost. Toda ker si zavrgel ta veliki ščit, tvoji sovražniki stojijo pripravljeni, da vstanejo zoper tebe.«

12. Tako mu je prigovarjal prerok. Čeprav je blaženi kralj David zagotovo že slišal zagotovilo: Gospod je odpustil tvoj greh, ni prenehal s pokoro, temveč si je namesto škrlata nadel raševino; namesto na zlatem prestolu je kralj sedel na pepelu in na tleh.⁴¹ Vendar ni samo sedel na pepelu, ampak je pepel imel tudi za jed, kakor sam pravi: Pepel sem jedel kakor kruh.⁴² Svoje poželjivo oko je iztrošil s solzami: Vsako noč umivam svojo posteljo, s svojimi solzami močim svoje ležišče.⁴³ Čeprav so ga veljaki spodbujali, naj jé kruh, se ni dal pregovoriti. Svoj post je raztegnil na celih sedem dni.⁴⁴ Če je kralj tako priznal svoj greh, pa ga ti, navaden posameznik, ne bi moral priznati? In čeprav je po Absalomovi vstaji imel na razpolago številne poti za pobeg, je izbral pobeg prek Oljske gore,⁴⁵ kakor da bi v mislih klical njega, ki se bo od tam vzdignil v nebesa. In ko ga je Šimi ostro preklinjal, je dejal: Pustite ga;⁴⁶ vedel je namreč, da bo odpuščeno tistemu, ki sam odpušča.⁴⁷

Zgledi spreobrnjenja: drugi izraelski kralji

13. Vidiš, da je dobro priznati greh; vidiš, da je za spreobrnjence možno odrešenje. Tudi Salomon je padel,⁴⁸ toda kaj pravi? Na koncu sem se spreobrnil.⁴⁹

Tudi samarijski kralj Ahab je postal protipostaven malikovalec, silno krivičen, morilec prerokov, nasprotnik pobožnosti, željan tujih njiv in vinogradov.⁵⁰ Toda ko je zaradi Jezabele ubil Nabota in je prišel prerok Elija in mu samo zagrozil, je pretrgal oblačila in si nadel raševino.⁵¹ In kaj človekoljubni Bog pravi Eliju? Si videl, kako se je Ahab ponižal pred mojim obličjem?⁵² – kakor da bi prepričeval prerokovo vnemο, naj se skloni k spokorniku. Pravi namreč: Ne bom pripeljal nesreče v njegovih dneh.⁵³ In čeprav se oni po odpuščanju ne bo odvrnil od hudobije, mu je Odpuščajoči odpustil. Kljub temu da je poznal prihodnost, mu je podelil odpuščanje, primerno sedanjemu času spreobrnjenja. Pravičnemu sodniku je namreč lastno, da primerno odgovori na vsako zagrešeno dejanje.

14. Nadalje, Jerobeam je na oltarju stoje žrtvoval malikom. Roka se mu je posušila, ker je ukazal prijeti preroka, ki ga je grajal. Toda ker je izkustveno spoznal delovanje Navzočega, je dejal: Prosi Gospoda zame.⁵⁴ In zaradi te besede je njegova roka znova ozdravela. Če je prerok ozdravil Jerobeama, mar tebe Kristus ne more ozdraviti in osvoboditi grehov?

Silno protipostaven je bil tudi Manase, ki je prežagal Izaija,⁵⁵ se umazal z vsakovrstnim malikovanjem in Jeruzalem napolnil s krvjo nedolžnih.⁵⁶ Toda ko je bil kot ujetnik odpeljan v Babilon, mu je izkušnja njegovih zločinov pomagala kot zdravilo za spreobrnjenje. Pismo namreč pravi: Manase se je ponižal pred Gospodom in molil, in Gospod ga je uslišal in ga pripeljal nazaj v njegovo kraljestvo.⁵⁷ Če se je s spreobrnjenjem rešil tisti, ki je prežagal preroka, mar se ne boš rešil ti, ki nisi storil ničesar takšnega? Glej, da ne boš brez razloga dvomil o moči spreobrnjenja.

15. Hočeš spoznati, kaj zmore spreobrnjenje? Želiš spoznati močan oklep odrešenja in se poučiti, kaj zmore izpoved vere v Boga? Ezekija je z izpovedjo odvrnil sto petinosemdeset tisoč sovražnikov.⁵⁸ To je zares nekaj velikega, vendar je majhno v primerjavi s tem, kar bo zdaj povedano. Ezekija je z izpovedjo razveljavil že izrečeno Božjo sodbo. Ko je bil namreč bolan, mu je Izaija dejal: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel.⁵⁹ Kakšno pričakovanje mu je še ostalo? Kakšno upanje na odrešenje, če pa mu je prerok dejal: Umrl boš? Toda Ezekija se je spreobrnil; spomnil se je namreč, da je pisano: Ko se boš spreobrnil in ječal, tedaj boš rešen.⁶⁰ Obrnil se je k steni in svoje misli od ležišča usmeril k nebu – debele stene namreč ne ovirajo molitev, da se ne bi pobožno dvigale – z besedami: Gospod, spomni se me.⁶¹ »Za moje ozdravljenje zadošča, da se spomniš name. Ti nisi podvržen časom, ampak sam določaš zakone življenja. Našega življenja namreč ne določa položaj zvezd ob rojstvu, kakor govoričijo nekateri, ampak ti sam s svojo voljo določaš zakone življenja in njegovega trajanja.« In njemu, ki je zaradi prerokove sodbe obupal nad življenjem, se je čas življenja podaljšal za petnajst let, v znamenje pa se je sonce vrnilo nazaj za deset stopnic.⁶² Za Ezekija se je sonce obrnilo, za Kristusa pa je sonce otemnelo.⁶³ Ni se vrnilo nazaj, ampak je otemnelo in tako pokazalo razliko med njima, se pravi med Ezekijem in Jezusom. Oni je mogel razvezati Božjo sodbo, Jezus pa ne bi mogel milostno podariti odpuščanja grehov? Spreobrni se in jêči nad samim seboj;⁶⁴ zakleni vrata in moli, da ti bo odpuščeno,⁶⁵ da boš rešen žarečih plamenov. Kajti izpoved vere v Boga more pogasiti tudi ogenj⁶⁶ in ukrotiti leve.⁶⁷

Zgledi spreobrnjenja: Azarja in Nebukadnezar

16. Če pa ne verjameš, pomisli, kaj se je zgodilo z Azarjajem in njegovimi tovariši. Koliko vrelcev bi morali izprazniti? Koliko mer vode bi moglo pogasiti plamen, ki se je dvigal devetinštirideset komolcev visoko?⁶⁸ In kadar jih je plamen ošvrknil, se je vera izlila kakor reka in kot protistrup proti zlu so govorili: Pravičen si, Gospod, v vsem, kar si nam storil. Kajti grešili smo in nepostavno ravnali.⁶⁹ In spreobrnjenje je pogasilo plamene. Če ne verjameš, da lahko spreobrnjenje pogasi peklenski ogenj, se pouči iz tega, kar se je zgodilo z Azarjajem in njegovim tovariši. Toda morda poreče kdo izmed tistih, ki so pozorno poslušali: »Bog jih je tedaj upravičeno rešil: ker niso želeli malikovati, jim je Bog dal moč.« Ker je bilo tako, prehajam k drugemu zgledu spreobrnjenja.

17. Kaj meniš o Nebukadnezarju? Ali v Pismih nisi slišal, da je bil krvoločen, divji, z levjim značajem? Nisi slišal, da je iz grobov na plano privlekel kosti kraljev?⁷⁰ Nisi slišal, da je zasužnjil ljudstvo? Nisi slišal, da je kralju iztaknil oči, še prej pa je dal njegove otroke zaklati pred njegovimi očmi?⁷¹ Nisi slišal, da je zdrobil kerube, ne pravim umskozaznavne – nikar ne pomisli na to, človek! –, ampak izrezljane kerube,⁷² pa tudi spravni pokrov, sredi katerega je Bog naglas govoril?⁷³ Poteptal je zagrinjalo svetosti; vzel je kadilni oltar in ga prenesel v svetišče malikov;⁷⁴ vzel je vse darove in tempelj požgal do temeljev. Kakšno kazen si je zaslužil, ker je umoril kralje, požgal svetinje, zasužnjil ljudstvo in svete posode postavil v svetišče malikov? Mar si ni zaslužil deset tisoč smrti?

18. Ali si videl, kako veliko zlo je storil? Poglej zdaj Božje človekoljubje. Postal je kakor zver, klatil se je po puščavi, bil je bičan, da bi se rešil. Imel je kremplje kakor lev: bil je namreč plenilec svetinj. Imel je levjo grivo: bil je namreč lev, ki pleni in rjove. Jedel je travo kakor govedo:⁷⁵ bil je namreč žival, ki ne pozna njega, ki ji je dal kraljestvo. Rosa je močila njegovo telo,⁷⁶ kajti čeprav je videl, kako je rosa pogasila ogenj, ni veroval. In kaj se je zgodilo? Potem sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil oči v nebo in hvalil Najvišjega, slavil in poveličeval njega, ki živi na veke.⁷⁷ Spoznal je torej Najvišjega in k Bogu povzdignil zahvalne besede, pokesal se je svojih dejanj in priznal lastno šibkost – in tedaj mu je Bog povrnil čast kraljestva.

Poziv k spreobrnjenju

19. Kako torej? Nebukadnezarju, ki je storil takšna dejanja in jih priznal, je naklonil odpuščanje in kraljestvo, tebi, ki se pokoriš, pa ne bo naklonil odpuščanja grehov in nebeškega kraljestva, če boš vredno živel? Gospod je človekoljuben, hiter v odpuščanju, počasen v kaznovanju. Nihče naj torej ne obupa nad svojim odrešenjem. Peter, prvi in najpomembnejši med apostoli, je pred deklo trikrat zatajil Gospoda, toda ko se je skesal, je bridko jokal.⁷⁸ Jok pokaže spreobrnjenje srca in zato po zatajitvi ni samo prejel odpuščanja, ampak je tudi svoje apostolsko dostojanstvo ohranil nedotaknjeno.

20. Bratje, ker imate mnogo zgledov ljudi, ki so grešili, se spreobrnili in se rešili, tudi sami Gospodu radi priznajte svoje grehe, da boste za storjene grehe prejeli odpuščanje, da boste postali vredni nebeškega daru in boste z vsemi svetimi podedovali nebeško kraljestvo. V Kristusu Jezusu, kateremu slava na veke vekov. Amen.