Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhiv
Foto:
Vsakdanje življenje koptskega meniha: prevodi Frangejevih ostraka
Frange (kop. ϥⲣⲁⲛⲅⲉ) je bil koptski menih in asket, dejaven v Tebaidi (Zgornji Egipt) v prvi polovici 8. stoletja. Sam se v pismih dosledno označuje kot ⲣⲙ-ⲡⲉⲧⲉⲙⲟⲩⲧ, »človek iz Petemuta« (današnji el-Medamud na vzhodnem bregu Nila severno od Luksorja). Poznamo ga predvsem po izjemno obsežnem korpusu ostraka (preko tisoč), ki so bile najdene v grobnici TT 29 v tebanski nekropoli. Tam je živel in delal v okolici gore Džeme. Preživljal se je z ročnim delom (tkanje, pletenje, izdelava knjig) in hkrati intenzivno pisal. Na črepinje amfor in na koščke apnenca je zapisoval sporočila svojim sorodnikom, znancem in sosednjim samostanskim naselbinam.
Ko je Frange zapustil Petemut, je prečkal Nil in se naselil na gori Džeme, v ponovno uporabljeni grobnici Amenemopeja (TT 29). Iz pisem je razvidno, da ta selitev in sama lokacija nista bili v celoti plod njegove svobodne odločitve in da se je na gori sprva počutil tuje. Čeprav se nikoli izrecno imenuje menih (ⲙⲟⲛⲁⲭⲟⲥ), več zapisov kaže, da je bil eden izmed »menihov gore Džeme« (ⲙⲟⲛⲁⲭⲟⲥ ⲙⲡⲧⲟⲟⲩ ⲛϫⲏⲙⲉ), torej asket, ki je živel v eni izmed številnih manjših celic med mestom Džeme (današnji Medinet Habu) in samostanom sv. Fojbamona (današnji Deir el-Bahari).
Frange je večino časa preživljal v svoji celici (tj. grobnici), kjer je po vsej verjetnosti napisal večino svojih pisem. Iz njih se jasno izrisuje tudi njegov značaj. Skoraj vedno se imenuje »ponižni« (ⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ) ali »grešni« (ⲣⲉϥⲣⲛⲟⲃⲉ) Frange, po drugi strani pa nastopa kot avtoriteta majhne asketske skupnosti na gori Džeme. Bil je eden od glavnih dopisnikov z vasmi na drugi strani reke. V besedilih se prepletajo nežni bratovski pozdravi, prošnje, skrbi za bolne in vdove, ostre pripombe, kadar kdo ne izpolni obljube ter užaljena razočaranja nad »velikimi ljudmi« (ⲛⲟϭⲛⲣⲱⲙⲉ), ki mu omejujejo gibanje ali ne prisluhnejo njegovim prošnjam.
Njegova pisma odsevajo priljubljene motive egiptovskega meništva: večkrat se sklicuje na najplodnejšega koptskega pisatelja, arhimandrita Šenuto, in pogosto razpravlja o idealu popolne askeze, za katero so potrebne kreposti in odrekanje skušnjavam.
Poleg tega, da je Frange deloval kot duhovna avtoriteta, je v lokalni skupnosti imel tudi vlogo učitelja pisanja. Kljub temu, da ni bil poklicni ali pravni pisatelj, so ostraka priča njegovemu intenzivnemu pisanju pisem, sposobnosti posnemanja različnih pisav in prepisovanju knjig. Številne ohranjene vaje in šolska pisma kažejo, da je drugim, med njimi svojemu učencu Mojzesu, posredoval osnovne vzorce pisanja pisem. Posebej pomemben del njegovega pisanja predstavlja obsežna korespondenca z njegovo sorodnico Tsie iz Petemuta, ki odpira redko dokumentiran pogled v pismenost žensk, v lokalne ekonomske izmenjave in v čustveno dimenzijo vezi med menihi in laičnimi skupnostmi v tebanskem prostoru 8. stoletja.
Frangejevi fragmenti nam predstavijo močno, čustveno in izrazito zgovorno osebo – človeka, ki je svojo meniško poklicanost živel v napetosti med željo po samoti in nujno odvisnostjo od gostoljubja, dela in zvestobe drugih.
Frangejeve ostraka
Frangejeve ostraka so kratka, nekaj stavčna besedila, napisana na različnih predmetih z relativno preprosto slovnico. Z besedo ὄστρακον (ostrakon) so stari Grki označevali želvice in morske školjke (beseda »ostrica« ima enak koren). Izraz se je uporabljal tudi za druge predmete, kot so lonci in, natančneje, črepinje razbite lončenine. Danes besedo ostrakon uporabljamo za lončarske črepinje, ki so se uporabljale kot pisalna površina. Po analogiji beseda ostrakon označuje tudi apnenčaste luske, ki so se uporabljale kot pisalna podlaga; čeprav fragmenti te vrste ne izvirajo iz lončenine, imajo enake dimenzije in tipologijo uporabe kot ostraka v ožjem pomenu besede.
Ostrakon 59
⳨ ⲡⲓⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ
ϥⲣⲁⲛⲅⲉ ⲡⲣⲙ︦ⲡⲉⲧⲉ-
ⲙⲟⲩⲧ· ⲉϥⲥϩⲁⲓ ⲙ︦ⲙⲱⲩⲥⲏⲥ
ⲛ︦ⲧⲓϩⲉ ϫⲉ ⲁⲓϫⲓⲧⲕ︦ ϩⲱⲥ
5 ⲡⲓⲥⲧⲟⲥ· ⲁⲩⲱ ⲟⲛ ϩⲱⲥ· ⲥⲟⲛ
ϫⲉ ⲁⲕϫⲟⲟⲥ ⲛⲁⲓ ϫⲉ ⲧⲓⲛⲁ-
ⲛ︦ⲓⲁⲁⲩ ⲛⲁⲕ ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ ⲛ︦ⲧⲉ-
ⲛⲟⲩ ⲉⲓⲥ ⲡϣⲁϫⲉ ⲣⲱ· ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ
ⲡϣⲁϫⲉ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲣ︦ⲥⲡⲟⲩⲇⲏ
10 ⲛⲓⲙ ⲛⲅ︦ϫⲟⲟⲩ ⲛⲉⲛⲓⲁⲁⲩ
ⲛⲁⲓ ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ ⲙ︦ⲙⲟⲛ
ⲉⲕⲁⲙⲉⲗⲉ ⲡⲉⲕϩⲏⲧ
ⲛⲁϩⲓⲥⲉ ⲟⲩϫⲁⲓ
ϩⲙ︦ⲡϫⲟⲉⲓⲥ.
Prevod:
Najponižnejši[1] Frange iz Petemuta piše Mojzesu takole:[2] »Imel sem te za [5] zaupanja vrednega in povrh še za brata, saj si mi rekel to: »Hitro[3] ti bom prinesel nekaj lanu«. Zdaj pa poglej! Požrl[4] si besedo. Zdaj se karseda potrudi [10] in mi hitro pošlji ta lan. Kajti če boš malomaren, bo trpelo tvoje srce. Bodi zdrav v Gospodu.
Ostrakon 61
⳨ ⲁⲛⲟⲕ ϥⲣⲁⲛ
ⲅⲉ· ⲉϥⲥϩⲁⲓ̈ ⲛ̅ⲧⲉϥϭⲓϫ[ⲙ]ⲫⲟⲓⲃⲁⲙⲱⲛ ϫⲉ[ⲉ]ⲡⲓⲇⲏ ⲁⲕⲉⲓ ⲛⲁⲓ̈ ⲉⲡⲧⲟⲟⲩ
5 ⲛ︦ϫⲏⲙⲉ ⲙⲛ︦ⲡⲉⲕϣⲏⲣⲉ ⲁⲓ̈
ϯϥⲧⲟⲟⲩ ⲛ︦ⲥⲟⲉⲓϣ ⲛ︦ⲕⲉ
ⲣⲁⲓⲁ ⲛⲁⲕ ⲁⲕϫⲟⲟⲥ ϫⲉ ϯⲛⲁ
ⲧⲁⲗⲟ ⲡϩⲟ ⲛ︦ⲥⲟⲩⲟ· ⲉⲧⲁⲛⲓⲧ
ⲛ̅ⲧⲁⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲕ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲕⲁ
10 ⲕⲱⲥ ⲛⲁⲕ ϫⲉ ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ
ⲡϣⲁϫⲉ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲛ̅ⲑⲉ ⲉⲧⲉⲡⲁ
ⲉⲓⲱⲧ ⲃⲓⲕⲧⲱⲣ ⲛⲏⲩ ⲛⲁⲕ
ⲙⲛ̅ⲧⲉⲃⲗ̅ⲗ̅ϫⲉ ϯⲡϩⲟ ⲛ̅ⲥⲟⲩⲟ ⲛⲁϥ
ⲉⲧⲛⲁⲛⲟⲩϥ ⲛϥ̅̅ⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲓ̈ ⲉϥ
15 ⲛⲏⲩ ⲛ̅ⲧⲁⲥⲁϩⲙⲉϥ ϫⲟⲟⲩ
ⲛ̅ⲥⲟⲩⲟ ⲛⲁⲓ̈ ⲉⲛⲁ
ⲛⲟⲩⲟⲩ ⲙⲛ̅ⲧⲉⲡⲉⲕ
ϩⲏⲧ ϩⲓⲥⲉ ϫⲉ ⲁⲕ
ⲁⲙⲉⲗⲓ
20 ⲉⲙ[ⲁⲧ]ⲉ
Prevod:
Jaz sem Frange, ki piše[5] Fojbamonu. Ko si prišel k meni na goro[6] [5] Džeme s svojim sinom, sem ti dal štiri pare trakov blaga. Ti pa si rekel: “Naložil bom ho[7] dobrega[8] žita in ti ga dal”. Grdo od tebe [10], da nisi držal besede.[9] Ko bo moj oče Viktor prišel k tebi s črepinjo,[10] mu daj mero dobrega žita, da mi ga prinese, [15] ko pride, in ga bom zmlel. Pošlji mi dobro žito, da ne bo tvoje srce trpelo, ker si bil zelo malomaren.
Ostrakon 83
ⲓⲥ̅ ⲡⲉ ⲭ̅ⲥ̅ ⲛⲁ ⲛⲁⲛ
⳨ ⲁⲛⲟⲕ ϥⲣⲁⲛⲅⲉ ⲙⲛ̅
ⲙⲱⲩⲥⲏⲥ ⲉⲩⲥϩⲁⲓ̈ ⲉⲩϣⲓⲛⲉ
ⲉⲡⲉⲩⲙⲉⲣⲓⲧ ⲛ̅ⲉⲓⲱⲧ ⲉⲧⲛⲁ
5 ⲛⲟⲩϥ ⲇⲁⲩⲉⲓⲇ ⲙⲛ̅ⲧⲉⲩⲙⲁⲁⲩ
ⲙ̅ⲙⲁⲓ̈ⲛⲟⲩⲧⲉ ⲙⲉⲥⲉⲓ̈ⲁⲛⲏ
ⲧⲛ̅ϣⲓⲛⲉ ⲟⲛ ⲉⲛⲉⲧⲛ̅ϣⲏⲣⲉ
ⲡⲁϫⲟⲓⲉⲥ ⲓⲥ̅ ⲡⲉⲭ̅ⲥ̅ ⲙⲛ̅ⲛⲉ
ϣⲗⲏⲗ ⲛ̅ⲛⲉⲧⲟⲩⲁⲁⲃ ⲧⲏⲣⲟⲩ
10 ⲉⲩⲛⲁⲥⲙⲟⲩ ⲉⲣⲱⲧⲛ̅
ⲟⲩϫⲁⲓ̈ ϩⲙ̅ⲡϫⲟⲉⲓⲥ
12 ⳨ ⲁⲣⲓⲧⲛⲟϭ ⲛ̅
ⲁⲅⲁⲡⲏ ⲧⲉⲛⲙⲉ
ⲣⲓⲧ ⲙ̅ⲙⲁⲁⲩ ⲙ̅ⲙⲁⲓ̈
15 ⲛⲟⲩⲧⲉ ⲙⲉⲥⲉⲓ̈ⲁⲛⲏ ⲛ̅ⲑⲉ
ⲉⲧⲉⲣⲉⲕⲩⲣⲓⲕⲟⲥ ⲛⲏⲩ
ⲛⲏ ϯⲟⲩⲕⲟⲩⲓ̈ ⲛ̅ⲛⲉϩ
ⲛⲁϥ ⲛϥ̅ⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲛ ⲉϥⲛⲏⲩ
ϫⲉ ⲧⲉⲭⲣⲓⲁ ⲧⲉ· ⲉⲙⲁⲧⲉ
20 ⲉⲙⲁⲧⲉ ⲡⲉϩⲏⲧ ⲛⲁⲙ̅
ⲧⲟⲛ ϩⲛ̅ϩⲱⲃ ⲛⲓⲙ
ⲛ̅ⲧⲏ ϩⲁⲙⲏⲛ
Prevod:
Jezus Kristus, usmili se nas! Midva,[11] Frange in Mojzes, piševa in pozdravljava najinega dragega in dobrega očeta [5] Davida ter najino pobožno mater Mesiane. Pozdravljava tudi vajine otroke. Moj gospod Jezus Kristus in molitve vseh svetnikov [10] vaju bodo blagoslovili. Bodita zdrava v Gospodu.
(2. stran) Bodi tako ljubezniva, naša draga in pobožna mati [15] Mesiane. Ko Kurikos prispe k tebi, mu daj malo olja, da nama ga prinese, ko bo prispel, saj ga zelo potrebujeva.[12] [20] Tvoje srce bo pomirjeno glede vseh tvojih[13] zadev. Amen.
Viri:
Maltomini, Francesca. “Greek Ostraca: An Overview.” manuscript cultures 5 (2013): 33–41. https://www.csmc.uni-hamburg.de/publications/mc/files/articles/mc05-articles-maltomini.pdf.
Boud’hors, Anne, and Chantal Heurtel. 2010. Les Ostraca Coptes de la TT 29: Autour du Moine Frangé. Bruselj: CReA-Patrimoine.
[1] ⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ, ‘skromen’, ‘ponižen’, ‘najmanjši’ (gr. ελάχιστος). Gre za atributivni izraz skromnosti, ki so ga uporabljali kleriki in menihi v presežniškem pomenu.
[2] ϫⲉ je členica, ki napoveduje premi in odvisni govor. V tem primeru stoji namesto narekovajev, lahko pa se uporablja tudi za vprašanje ali pojasnjevalno.
[3] ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ, ‘hitro’ iz ϭⲉⲡⲏ ‘hiter, ϩⲛ︦ ‘na’.
[4] ⲁⲙⲉⲗⲉ, ‘zanemariti’, ‘ignorirati’, ‘biti brezskrben, malomaren’ (gr. ἀμελέω).
[5] ⲉϥⲥϩⲁⲓ̈ ⲛ̅ⲧⲉϥϭⲓϫ db. ‘ki piše s svojo roko’.
[6] ⲡⲧⲟⲟⲩ, ‘gora’ ali ‘samostan’.
[7] ϩⲟ, mera za žito in krmo.
[8] ⲉⲧⲁⲛⲓⲧ je sopomenka za ⲉⲧⲛⲁⲛⲟⲩϥ, ‘dober’.
[9] ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲕⲁⲕⲱⲥ ⲛⲁⲕ ϫⲉ ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ ⲡϣⲁϫⲉ db. ‘Zdaj ti je slabo, ker si uničil besedo.’
[10] ⲃⲗ̅ⲗ̅ϫⲉ, ‘črepinja’ (gr. ὄστρακον). Standardni zapis: ⲃⲗ̅ϫⲉ.
[11] ⲁⲛⲟⲕ db. ‘jaz’.
[12] ⲧⲉⲭⲣⲓⲁ, ‘potreba’, ‘nujnost’ (gr. χρεία).
[13] ⲛ̅ⲧⲏ verjetno ⲛ̅ⲧⲉ kot svojilni zaimek, 2. os. ed. ž. sp.
Foto:
Vsakdanje življenje koptskega meniha: prevodi Frangejevih ostraka
Frange (kop. ϥⲣⲁⲛⲅⲉ) je bil koptski menih in asket, dejaven v Tebaidi (Zgornji Egipt) v prvi polovici 8. stoletja. Sam se v pismih dosledno označuje kot ⲣⲙ-ⲡⲉⲧⲉⲙⲟⲩⲧ, »človek iz Petemuta« (današnji el-Medamud na vzhodnem bregu Nila severno od Luksorja). Poznamo ga predvsem po izjemno obsežnem korpusu ostraka (preko tisoč), ki so bile najdene v grobnici TT 29 v tebanski nekropoli. Tam je živel in delal v okolici gore Džeme. Preživljal se je z ročnim delom (tkanje, pletenje, izdelava knjig) in hkrati intenzivno pisal. Na črepinje amfor in na koščke apnenca je zapisoval sporočila svojim sorodnikom, znancem in sosednjim samostanskim naselbinam.
Ko je Frange zapustil Petemut, je prečkal Nil in se naselil na gori Džeme, v ponovno uporabljeni grobnici Amenemopeja (TT 29). Iz pisem je razvidno, da ta selitev in sama lokacija nista bili v celoti plod njegove svobodne odločitve in da se je na gori sprva počutil tuje. Čeprav se nikoli izrecno imenuje menih (ⲙⲟⲛⲁⲭⲟⲥ), več zapisov kaže, da je bil eden izmed »menihov gore Džeme« (ⲙⲟⲛⲁⲭⲟⲥ ⲙⲡⲧⲟⲟⲩ ⲛϫⲏⲙⲉ), torej asket, ki je živel v eni izmed številnih manjših celic med mestom Džeme (današnji Medinet Habu) in samostanom sv. Fojbamona (današnji Deir el-Bahari).
Frange je večino časa preživljal v svoji celici (tj. grobnici), kjer je po vsej verjetnosti napisal večino svojih pisem. Iz njih se jasno izrisuje tudi njegov značaj. Skoraj vedno se imenuje »ponižni« (ⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ) ali »grešni« (ⲣⲉϥⲣⲛⲟⲃⲉ) Frange, po drugi strani pa nastopa kot avtoriteta majhne asketske skupnosti na gori Džeme. Bil je eden od glavnih dopisnikov z vasmi na drugi strani reke. V besedilih se prepletajo nežni bratovski pozdravi, prošnje, skrbi za bolne in vdove, ostre pripombe, kadar kdo ne izpolni obljube ter užaljena razočaranja nad »velikimi ljudmi« (ⲛⲟϭⲛⲣⲱⲙⲉ), ki mu omejujejo gibanje ali ne prisluhnejo njegovim prošnjam.
Njegova pisma odsevajo priljubljene motive egiptovskega meništva: večkrat se sklicuje na najplodnejšega koptskega pisatelja, arhimandrita Šenuto, in pogosto razpravlja o idealu popolne askeze, za katero so potrebne kreposti in odrekanje skušnjavam.
Poleg tega, da je Frange deloval kot duhovna avtoriteta, je v lokalni skupnosti imel tudi vlogo učitelja pisanja. Kljub temu, da ni bil poklicni ali pravni pisatelj, so ostraka priča njegovemu intenzivnemu pisanju pisem, sposobnosti posnemanja različnih pisav in prepisovanju knjig. Številne ohranjene vaje in šolska pisma kažejo, da je drugim, med njimi svojemu učencu Mojzesu, posredoval osnovne vzorce pisanja pisem. Posebej pomemben del njegovega pisanja predstavlja obsežna korespondenca z njegovo sorodnico Tsie iz Petemuta, ki odpira redko dokumentiran pogled v pismenost žensk, v lokalne ekonomske izmenjave in v čustveno dimenzijo vezi med menihi in laičnimi skupnostmi v tebanskem prostoru 8. stoletja.
Frangejevi fragmenti nam predstavijo močno, čustveno in izrazito zgovorno osebo – človeka, ki je svojo meniško poklicanost živel v napetosti med željo po samoti in nujno odvisnostjo od gostoljubja, dela in zvestobe drugih.
Frangejeve ostraka
Frangejeve ostraka so kratka, nekaj stavčna besedila, napisana na različnih predmetih z relativno preprosto slovnico. Z besedo ὄστρακον (ostrakon) so stari Grki označevali želvice in morske školjke (beseda »ostrica« ima enak koren). Izraz se je uporabljal tudi za druge predmete, kot so lonci in, natančneje, črepinje razbite lončenine. Danes besedo ostrakon uporabljamo za lončarske črepinje, ki so se uporabljale kot pisalna površina. Po analogiji beseda ostrakon označuje tudi apnenčaste luske, ki so se uporabljale kot pisalna podlaga; čeprav fragmenti te vrste ne izvirajo iz lončenine, imajo enake dimenzije in tipologijo uporabe kot ostraka v ožjem pomenu besede.
Ostrakon 59
⳨ ⲡⲓⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ
ϥⲣⲁⲛⲅⲉ ⲡⲣⲙ︦ⲡⲉⲧⲉ-
ⲙⲟⲩⲧ· ⲉϥⲥϩⲁⲓ ⲙ︦ⲙⲱⲩⲥⲏⲥ
ⲛ︦ⲧⲓϩⲉ ϫⲉ ⲁⲓϫⲓⲧⲕ︦ ϩⲱⲥ
5 ⲡⲓⲥⲧⲟⲥ· ⲁⲩⲱ ⲟⲛ ϩⲱⲥ· ⲥⲟⲛ
ϫⲉ ⲁⲕϫⲟⲟⲥ ⲛⲁⲓ ϫⲉ ⲧⲓⲛⲁ-
ⲛ︦ⲓⲁⲁⲩ ⲛⲁⲕ ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ ⲛ︦ⲧⲉ-
ⲛⲟⲩ ⲉⲓⲥ ⲡϣⲁϫⲉ ⲣⲱ· ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ
ⲡϣⲁϫⲉ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲣ︦ⲥⲡⲟⲩⲇⲏ
10 ⲛⲓⲙ ⲛⲅ︦ϫⲟⲟⲩ ⲛⲉⲛⲓⲁⲁⲩ
ⲛⲁⲓ ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ ⲙ︦ⲙⲟⲛ
ⲉⲕⲁⲙⲉⲗⲉ ⲡⲉⲕϩⲏⲧ
ⲛⲁϩⲓⲥⲉ ⲟⲩϫⲁⲓ
ϩⲙ︦ⲡϫⲟⲉⲓⲥ.
Prevod:
Najponižnejši[1] Frange iz Petemuta piše Mojzesu takole:[2] »Imel sem te za [5] zaupanja vrednega in povrh še za brata, saj si mi rekel to: »Hitro[3] ti bom prinesel nekaj lanu«. Zdaj pa poglej! Požrl[4] si besedo. Zdaj se karseda potrudi [10] in mi hitro pošlji ta lan. Kajti če boš malomaren, bo trpelo tvoje srce. Bodi zdrav v Gospodu.
Ostrakon 61
⳨ ⲁⲛⲟⲕ ϥⲣⲁⲛ
ⲅⲉ· ⲉϥⲥϩⲁⲓ̈ ⲛ̅ⲧⲉϥϭⲓϫ[ⲙ]ⲫⲟⲓⲃⲁⲙⲱⲛ ϫⲉ[ⲉ]ⲡⲓⲇⲏ ⲁⲕⲉⲓ ⲛⲁⲓ̈ ⲉⲡⲧⲟⲟⲩ
5 ⲛ︦ϫⲏⲙⲉ ⲙⲛ︦ⲡⲉⲕϣⲏⲣⲉ ⲁⲓ̈
ϯϥⲧⲟⲟⲩ ⲛ︦ⲥⲟⲉⲓϣ ⲛ︦ⲕⲉ
ⲣⲁⲓⲁ ⲛⲁⲕ ⲁⲕϫⲟⲟⲥ ϫⲉ ϯⲛⲁ
ⲧⲁⲗⲟ ⲡϩⲟ ⲛ︦ⲥⲟⲩⲟ· ⲉⲧⲁⲛⲓⲧ
ⲛ̅ⲧⲁⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲕ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲕⲁ
10 ⲕⲱⲥ ⲛⲁⲕ ϫⲉ ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ
ⲡϣⲁϫⲉ ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲛ̅ⲑⲉ ⲉⲧⲉⲡⲁ
ⲉⲓⲱⲧ ⲃⲓⲕⲧⲱⲣ ⲛⲏⲩ ⲛⲁⲕ
ⲙⲛ̅ⲧⲉⲃⲗ̅ⲗ̅ϫⲉ ϯⲡϩⲟ ⲛ̅ⲥⲟⲩⲟ ⲛⲁϥ
ⲉⲧⲛⲁⲛⲟⲩϥ ⲛϥ̅̅ⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲓ̈ ⲉϥ
15 ⲛⲏⲩ ⲛ̅ⲧⲁⲥⲁϩⲙⲉϥ ϫⲟⲟⲩ
ⲛ̅ⲥⲟⲩⲟ ⲛⲁⲓ̈ ⲉⲛⲁ
ⲛⲟⲩⲟⲩ ⲙⲛ̅ⲧⲉⲡⲉⲕ
ϩⲏⲧ ϩⲓⲥⲉ ϫⲉ ⲁⲕ
ⲁⲙⲉⲗⲓ
20 ⲉⲙ[ⲁⲧ]ⲉ
Prevod:
Jaz sem Frange, ki piše[5] Fojbamonu. Ko si prišel k meni na goro[6] [5] Džeme s svojim sinom, sem ti dal štiri pare trakov blaga. Ti pa si rekel: “Naložil bom ho[7] dobrega[8] žita in ti ga dal”. Grdo od tebe [10], da nisi držal besede.[9] Ko bo moj oče Viktor prišel k tebi s črepinjo,[10] mu daj mero dobrega žita, da mi ga prinese, [15] ko pride, in ga bom zmlel. Pošlji mi dobro žito, da ne bo tvoje srce trpelo, ker si bil zelo malomaren.
Ostrakon 83
ⲓⲥ̅ ⲡⲉ ⲭ̅ⲥ̅ ⲛⲁ ⲛⲁⲛ
⳨ ⲁⲛⲟⲕ ϥⲣⲁⲛⲅⲉ ⲙⲛ̅
ⲙⲱⲩⲥⲏⲥ ⲉⲩⲥϩⲁⲓ̈ ⲉⲩϣⲓⲛⲉ
ⲉⲡⲉⲩⲙⲉⲣⲓⲧ ⲛ̅ⲉⲓⲱⲧ ⲉⲧⲛⲁ
5 ⲛⲟⲩϥ ⲇⲁⲩⲉⲓⲇ ⲙⲛ̅ⲧⲉⲩⲙⲁⲁⲩ
ⲙ̅ⲙⲁⲓ̈ⲛⲟⲩⲧⲉ ⲙⲉⲥⲉⲓ̈ⲁⲛⲏ
ⲧⲛ̅ϣⲓⲛⲉ ⲟⲛ ⲉⲛⲉⲧⲛ̅ϣⲏⲣⲉ
ⲡⲁϫⲟⲓⲉⲥ ⲓⲥ̅ ⲡⲉⲭ̅ⲥ̅ ⲙⲛ̅ⲛⲉ
ϣⲗⲏⲗ ⲛ̅ⲛⲉⲧⲟⲩⲁⲁⲃ ⲧⲏⲣⲟⲩ
10 ⲉⲩⲛⲁⲥⲙⲟⲩ ⲉⲣⲱⲧⲛ̅
ⲟⲩϫⲁⲓ̈ ϩⲙ̅ⲡϫⲟⲉⲓⲥ
12 ⳨ ⲁⲣⲓⲧⲛⲟϭ ⲛ̅
ⲁⲅⲁⲡⲏ ⲧⲉⲛⲙⲉ
ⲣⲓⲧ ⲙ̅ⲙⲁⲁⲩ ⲙ̅ⲙⲁⲓ̈
15 ⲛⲟⲩⲧⲉ ⲙⲉⲥⲉⲓ̈ⲁⲛⲏ ⲛ̅ⲑⲉ
ⲉⲧⲉⲣⲉⲕⲩⲣⲓⲕⲟⲥ ⲛⲏⲩ
ⲛⲏ ϯⲟⲩⲕⲟⲩⲓ̈ ⲛ̅ⲛⲉϩ
ⲛⲁϥ ⲛϥ̅ⲛ̅ⲧϥ̅ ⲛⲁⲛ ⲉϥⲛⲏⲩ
ϫⲉ ⲧⲉⲭⲣⲓⲁ ⲧⲉ· ⲉⲙⲁⲧⲉ
20 ⲉⲙⲁⲧⲉ ⲡⲉϩⲏⲧ ⲛⲁⲙ̅
ⲧⲟⲛ ϩⲛ̅ϩⲱⲃ ⲛⲓⲙ
ⲛ̅ⲧⲏ ϩⲁⲙⲏⲛ
Prevod:
Jezus Kristus, usmili se nas! Midva,[11] Frange in Mojzes, piševa in pozdravljava najinega dragega in dobrega očeta [5] Davida ter najino pobožno mater Mesiane. Pozdravljava tudi vajine otroke. Moj gospod Jezus Kristus in molitve vseh svetnikov [10] vaju bodo blagoslovili. Bodita zdrava v Gospodu.
(2. stran) Bodi tako ljubezniva, naša draga in pobožna mati [15] Mesiane. Ko Kurikos prispe k tebi, mu daj malo olja, da nama ga prinese, ko bo prispel, saj ga zelo potrebujeva.[12] [20] Tvoje srce bo pomirjeno glede vseh tvojih[13] zadev. Amen.
Viri:
Maltomini, Francesca. “Greek Ostraca: An Overview.” manuscript cultures 5 (2013): 33–41. https://www.csmc.uni-hamburg.de/publications/mc/files/articles/mc05-articles-maltomini.pdf.
Boud’hors, Anne, and Chantal Heurtel. 2010. Les Ostraca Coptes de la TT 29: Autour du Moine Frangé. Bruselj: CReA-Patrimoine.
[1] ⲉⲗⲁⲭⲓⲥⲧⲟⲥ, ‘skromen’, ‘ponižen’, ‘najmanjši’ (gr. ελάχιστος). Gre za atributivni izraz skromnosti, ki so ga uporabljali kleriki in menihi v presežniškem pomenu.
[2] ϫⲉ je členica, ki napoveduje premi in odvisni govor. V tem primeru stoji namesto narekovajev, lahko pa se uporablja tudi za vprašanje ali pojasnjevalno.
[3] ϩⲛ︦ⲟⲩϭⲉⲡⲏ, ‘hitro’ iz ϭⲉⲡⲏ ‘hiter, ϩⲛ︦ ‘na’.
[4] ⲁⲙⲉⲗⲉ, ‘zanemariti’, ‘ignorirati’, ‘biti brezskrben, malomaren’ (gr. ἀμελέω).
[5] ⲉϥⲥϩⲁⲓ̈ ⲛ̅ⲧⲉϥϭⲓϫ db. ‘ki piše s svojo roko’.
[6] ⲡⲧⲟⲟⲩ, ‘gora’ ali ‘samostan’.
[7] ϩⲟ, mera za žito in krmo.
[8] ⲉⲧⲁⲛⲓⲧ je sopomenka za ⲉⲧⲛⲁⲛⲟⲩϥ, ‘dober’.
[9] ⲧⲉⲛⲟⲩ ⲕⲁⲕⲱⲥ ⲛⲁⲕ ϫⲉ ⲁⲕⲧⲁⲕⲟ ⲡϣⲁϫⲉ db. ‘Zdaj ti je slabo, ker si uničil besedo.’
[10] ⲃⲗ̅ⲗ̅ϫⲉ, ‘črepinja’ (gr. ὄστρακον). Standardni zapis: ⲃⲗ̅ϫⲉ.
[11] ⲁⲛⲟⲕ db. ‘jaz’.
[12] ⲧⲉⲭⲣⲓⲁ, ‘potreba’, ‘nujnost’ (gr. χρεία).
[13] ⲛ̅ⲧⲏ verjetno ⲛ̅ⲧⲉ kot svojilni zaimek, 2. os. ed. ž. sp.
