Tags

Related

Share

IN MEMORIAM – PAVEL BRAČKO

Ira Zorko

Dragi Pavel, brat v Kristusu, zvesti, stokrat najdeni in nikdar zares izgubljeni prijatelj!

Naj ti duša, osvobojena potrpežljivega in utrujenega telesa, lahna in čista pluje v objem duhovnega sveta. Raduj se v senci Gospodovih peruti! Naj bo še naprej in za vedno tvoj pastir! Naj bo Nebo tvoje ležišče in pašnik, naj ti svetloba Besede dušo poživlja, k vodam počitka naj te vodi in naj ti nič ne manjka! Naj bo živ tvoj vsakokratni poklon Zemlji pred hišnimi vrati in gesta s katero si nas priporočil Nebesom. Bil si sebi in nam vseskozi in brez oddiha strog in pravičen učitelj, učitelj umetnosti, učenec in učitelj življenja. Tvoji učenci so bili redki in drug drugemu neznani. Mnogim si pokazal pot v Marijin vrt in vrata v kapelico Spremenjenja na gori Atoški. Nismo niti vedeli, da smo tvoji učenci.

Pogrešam te, odkar sva se poslovila, zaman in prazen je bil tvoj strah pred vsakršno nadležnostjo. In ne morem si misliti, da se ne bi kdaj zopet srečala in prepoznala pa čeprav v popolnoma spremenjenih okoliščinah in drugačnih svetlobah. Pogrešam te, kakor te že zdaj pogrešajo ulice ljubljanske, knjižnice, galerije in oltarji, neskončne steze zemeljske, ki si jih prehodil in bloške gmajne.  Kdo bo na listju klečeč na izviru pod Robom v njegovem jeziku molil Frančiškovo pesem, hvalil Stvarnika v sestri luni in bratu vetru in se tako kot ti veselil zgodnjih kopriv in kamilic? Kdo bo znal, kakor ti, v bolečini,  z vriskom upanja v očeh, mirno na dežju stati in se veseliti vsakemu vremenu? Kdo bo tako kot ti obupoval nad samim sabo, nad slepim svetom trebuha, se trpinčil z askezo, nas švrkal z resnico, svaril pred zablodami in iskal oporo in navdih v dejanjih, mislih in besedah drugih? Naj te še naprej mazili z oljem radosti in veselja, tebe ki si nosil in izražal, vsem na očeh, v sebi strašno skrb in bol, greh alkohola in obsodbo propadlosti. Strašno prazen, dolgoživ in brez dotika je odtis ljubezni, ki je ni in je ni bilo, ko bi morala biti. Tvoj pomočnik pa se je sklonil k tebi in uslišal tvojo govorico. Potegnil te je iz mračne jame in tvoje noge postavil na skalo in utrdil v čudežni in neizmerni vztrajnosti tvoje korake.

Zahvaljeni prijatelji, ki so se te znali razveseliti in sprejemati pod streho in blagoslovljene ženske, ki so sočustvovale s teboj in te imele rade. Zahvaljen vekomaj, dragi Pavle za tvojo prisotnost, za tvoj pouk in zvestobo. Hudo mi je, ker nisem bil ob tebi v dneh, ko si se poslavljal, a bil si pri dobrem človeku pod streho in v tem je velika tolažba in milost. Vesel sem, da sva toliko lepega skupaj mislila, si pustila misliti in doživeti.

Ostal si v miru, našel si tolažbo v sestri smrti, kako naj bi ti telesna smrt kaj žalega storila? Bodi potolažen, ostani svetal in svet, raduj se v senci Gospodovih peruti!

Naj se uresniči molitev, da vsak od nas v drugem prepozna srčiko sebe in tebe in doživi ljubezen. Dragi Pavel, brat v spoznanju, zvesti, stokrat najdeni in nikdar zares izgubljeni prijatelj! Naj ti duša, osvobojena telesa, lahna in čista pluje v objem duhovnega sveta. Odpočij in raduj se v senci Gospodovih peruti! Naj bo živ tvoj vsakokratni dotik Zemlje pred hišnimi vrati in radostna gesta s katero si nas vse priporočil Nebesom.