Hvalnice trojici

Marij Viktorin (prev. Miran Špelič in Jan Dominik Bogataj)

 

Prva hvalnica Trojici

Bodi tu, resnična luč (Adeste, lumen verum)

Bodi tu, resnična Luč, Oče, vsemogočni Bog.
Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga.
Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina.
Ti, ko miruješ, si Oče; ko izhajaš, si Sin;
ki vse v eno spajaš, ti si Sveti Duh.

Prvo Eno, Eno iz sebe izšlo, Eno pred Enim, o Bog.
Predhajaš vse, kar se meri, noben konec te ne pozna.
Nič v tebi ni količina in tudi količina ni iz tebe.
Saj iz tebe Eno rojeno poraja več količine, kot ono jo obsega.
Od tod je neizmeren Oče, izmerjen in neizmeren Sin.
Tudi ti sam, Oče, si Eno; Eno je Sin, ki ga rodiš.

Kar je mnogo ali vse, je Eno, kar je Sin rodil,
on seme je óntos vseh stvari. Ti pa si moč semena;
v njem in iz njega je nastalo vse, kar moč Boga razliva.
Nazaj se v seme vračajo vse stvari, ki so rojene iz semena.
Kristus torej deluje v vsem, saj je on vsa moč Boga.
Kristus je torej, kadar gibanje v mirovanju, najvišji Bog.
Tedaj pa, ko je gibanje, je modrost in moč Boga.
Nič ga ne ločuje od substance, ker gibanje je isto kot substanca;
in on, gibanje, ker gibanje je v Bogu, je Bog,
ker je gibanje, je Bog od Boga imenovan in rojen
– vsako gibanje je namreč rojeno –; ker sta Bog in gibanje Boga eno, biva en in isti Bog.
Vendar je gibanje sámo sebi biti, kakor je to, kar je sámo gibanje.
Toda ker gibanje je od Boga, ima gibanje Boga v sebi.
In obratno, Bog ima gibanje v sebi, prav tako kot je gibanje od Boga.
Zatorej je v Sinu Oče in v Očetu sam Sin.

Sta torej dva posamič, a vedno skupaj, čeprav sta posamič.
Tako v obeh je ena moč, zato ena substanca,
vendar je Sin substanca po daru Očeta.
Biti je prvotneje, gibanje pozneje;
ne glede na čas, marveč za božanske reči lasten red velja.
Biti torej predhaja gibanje, prvotnejše je dejansko, ne v času.
To biti učeni v Bogu imenujejo substanca.
Tu se je pojavilo tudi gibanje, saj gibanje rodi substanca;
je rojevanje substance lahko kaj drugega kot substanca?
Torej je gibanje od Očeta. Sin pa je tedaj ista substanca.

Grki imenujejo ga Logos, ki je znotraj Boga Očeta
in je vzrok začetka in nastanka vsega.
Nič namreč ni bilo ustvarjeno brez njega, po njem bilo je ustvarjeno vse.
Če je ta Logos Kristus in če Logos je življenje,
je Logos rojen od Očeta. Je namreč živi Bog.
Ker je Bog substanca in je Bog življenje, je v njem substanca.
Rojeni Sin je prav tako življenje; torej sta Logos in Bog ena substanca.
Vedno sta torej nerazdeljena, a obenem vedno sta različna;
Poslani enak je pošiljavcu, ki vendar izvir ostane.
Poslani Sin pa se kot reka nenehno razliva in prši življenje.
Tako sta oba – Bog izvir in Sin reka – eno v substanci.

A ker je v božanskih rečeh substanca isto kot življenje,
življenje samo pa je modrost sama, tako da biti, ki to vsebuje, predhaja,
biti v sebi obsega prvo in preprosto življenje, zato predhaja vse.
Ker ima živeti vedno prvo mesto, biti razumen in biti moder tako pristopi, da eno ne predhaja drugemu niti ni eno popolnoma drugačno,
ampak je, ko se godijo deji, tu trikrat trojna drugačnost.

Kristus torej je ves dej: dej, ko kot Sin izhaja,
in dej je življenje, po katerem vse izhaja in je ustvarjeno vse.
Isto postane učitelj in voditelj, isto Duh dovršitelj,
ko duše, posejane v vekih, zaliva z razumevanjem modrosti.
Ker Kristus je modrost, isti Kristus Sin kot izhajajoči od Očeta razkriva Očeta in Duh razkriva Kristusa.
Tako ima Sin vse, kar je od Očeta, Duh pa vse, kar je od Sina.

Kristus je na sredi med Očetom in drugim od sebe, Duhom; deluje kot roditelj, ko vsemu podarja biti.
Biti pa pomeni, da vse ima življenje; in to je, kar je nastalo v Kristusu.
Ker to združuje, ker vse rešuje in pravega Boga razkriva,
Sveti Duh združuje tiste, ki sledijo Kristusu, ki v Kristusu so prerojeni.
Torej Kristus je vse, zato je Kristus skrivnost.
Po njem je vse in v njem je vse in zanj je vse.
Njega visokost je Oče, on sam pa je v svojem izhajanju ves dolgost in širokost Očeta.
Zato se Kristus je pokazal vekom, da je globočini odkrival skrivnostnost; in ko je notranjost učil od znotraj, se Kristus skril je kot Sveti Duh.

Vsi so torej eno v Duhu, vsi so eno v luči.
Za vsakega je prava in za tri je substanca ena sama,
izhajajoča od Očeta do Sina, vračajoča se po Duhu,
saj trije obstajajo vsak zase in trije v enem so vsak zase.
To je blažena Trojica, to blažena je enost.

 

Druga hvalnica Trojici

Usmili se (Miserere)

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Gospod, usmili se,
ker vate verujem.
Gospod, usmili se,
ker po tvojem usmiljenju spoznal sem te.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Ti si Logos mojega duha!
Ti si Logos moje duše!
Ti si Logos mojega mesa!

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Bog živí,
Bog vekomaj živí,
in ker ničesar ni pred njim, iz sebe Bog živí.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Kristus živí,
in ker mu pri rojstvu Bog je dal, da živí iz sebe, Kristus živí,
ker živí iz sebe Kristus, Kristus vekomaj živí.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Ker Bog živí in Bog vekomaj živí
in njega večno se rodi življenje,
življenje večno pa je Kristus, Božji Sin.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Če torej Bog iz sebe samega živí
in Sin, rojen iz Očeta, živí iz sebe,
z Očetom enega je bistva to, da Sin vekomaj živí.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Dušo, Bog, si mi podaril;
duša pa podoba je življenja, ker duša živí,
vekomaj živí naj tudi moja duša.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Če sem po tvoji sličnosti, Bog Oče,
in po podobi Sina človek jaz postal,
naj ustvarjen na veke bivam, ker Sin me je spoznal.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Vzljubil svet sem, ker si ga ti ustvaril;
v svetu sem ujet, ko tvoje svet sovraži;
svet sovražim zdaj, ker prejel sem zdaj duha.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Pomagaj padlim, o Gospod, pomagaj spokorjenim,
saj po tvoji Božji sodbi
postalo je skrivnost, kar sem zagrešil.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Poznam, Gospod, zapoved tvojo,
poznam vrnitve pot, zapisano mi v duši,
da mi le rečeš, bom hitel domov, o Bog, naš Rešenik.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Se dolgo branim, dolgo sovragu se upiram,
a kaj, ko še imam telo, ki v njem premagani hudobec
tebi dal je zmago slavno, nam pa vero z zidom je ográdil.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Volja me vleče k svetu, vleče, da bi zemljo pustil,
a brez moči pero je, volja šibka brez podpore tvoje.
Krila veri daj, da kvišku poletel bom k Bogu.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
Že iščem duri, ki jih Sveti Duh odpira,
ko pričevanje daje Kristusu
in ko uči, kaj ta je zemlja.

Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!
O Sin, ki Boga Očeta vselej razodevaš,
daj ključe mi nebes, hudobca v meni zmagaj,
daj bivališče mi luči, da se spočijem, s tvojo milostjo odrešen.

 

Tretja hvalnica Trojici

O blažena Trojica (O beata trinitas)

Bog,
Gospod,
Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Oče,
Sin,
Zagovornik.
O blažena Trojica.

Dajalec,
Strežnik,
Delivec.
O blažena Trojica.

Duh delovanja,
Duh služenja,
Duh zahvaljevanja.
O blažena Trojica.

Eno počelo
in eden z drugim
in vedno drugi z drugim.
O blažena Trojica.

Bog, Oče substance in sam substanca,
Sin, duh in substanca,
a trikrat ista in ena substanca.
O blažena Trojica.

Oče popolni,
popolni Sin iz popolnega Očeta,
iz Sina popolnega popolni Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Vir,
Tok,
Namakanje.
O blažena Trojica.

V treh,
trojen,
a dej le eden.
O blažena Trojica.

Bivanje,
Življenje,
Spoznanje.
O blažena Trojica.

Ljubezen,
Milost,
Občéstvo.
O blažena Trojica.

Ljubezen je Bog,
Milost je Kristus,
Občestvo je Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Če je Ljubezen, je tudi Milost;
če sta Ljubezen in Milost, je tudi Občestvo;
vsi torej v vsakem in eno v treh.
O blažena Trojica.

Govori zato iz Boga apostol Pavel:
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
in ljubezen Boga
in občestvo Svetega Duha z vami.
O blažena Trojica.

Nerojeni,
Edinorojeni,
Rojenemu Rojeni.
O blažena Trojica.

Roditelj,
Rojeni,
Prerajajoči.
O blažena Trojica.

Prava Luč,
Prava Luč od Luči,
Pravo Razsvetljenje.
O blažena Trojica.

Stanje,
Izhod,
Vrnitev.
O blažena Trojica.

Nevidno Nevidni,
nevidno Vidni,
vidno Nevidni.
O blažena Trojica.

Vsa Moč,
vse Delovanje,
vsako Spoznanje.
O blažena Trojica.

Netrpljivo Netrpljivi,
trpljivo Netrpljivi,
netrpljivo Trpljivi.
O blažena Trojica.

Seme,
Drevo,
Sad.
O blažena Trojica.

Od Enega – vse,
po Enem – vse,
v Enem – vse.
O blažena Trojica.

Eden, preprosto Eden, Eden in edini, samo Eden in večni,
Eden, drugi Eden, Eden iz Enega, Eden in vse,
Eden, zedinjevalec vsega, delujoča moč Enega, da vse postaja Eden.
O blažena Trojica.

Od vekomaj nerojeni,
od vekomaj rojeni,
rojeni, da vse večno bi živelo.
O blažena Trojica.

Ti veliš ustvarjati,
ti ustvarjaš,
ti ustvarjeno preustvarjaš.
O blažena Trojica.

Ti, Oče, si substanca vsega,
ti, Sin, življenje,
ti, Duh, odrešenje.
O blažena Trojica.

Substanca sama je življenje samo,
življenje samo, ki je večno, je odrešenje,
Oče je torej Sin in Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Ti daješ biti vsemu,
Ti, Sin, obliko,
Ti, Duh, preobličenje.
O blažena Trojica.

Ti, Bog, neskončnega in končnega si Oče.
O blažena Trojica.

Ti, o Sin, ki si življenje, si neskončen;
ker življenje od mrtvih kličeš, si končen;
ti tudi neskončnega in končnega si oče.
O blažena Trojica.

Prav tako ti, Sveti Duh, ker si odrešenje, si končen;
ker pa ohranjaš neskončno v končnem,
neskončnega in končnega si oče.
O blažena Trojica.

Če je torej Oče trikrat enost,
vsako očetovstvo, o Bog, je namreč od tebe,
eden in Bog in vsako očetovstvo.
O blažena Trojica.

Ti, Bog, si Logosa ustvaril, tako Bog postal je Oče;
ker je Logos sam od tebe ustvarjen, ker v njem si, je Logos postal Bog;
Ta dva je v eno združil Sveti Duh; enovit in eden postal si trojen: Duh, Logos, Bog.
O blažena Trojica.

Prvo bivajoče,
drugo bivajoče,
tretje bivajoče,
eno bivajoče in enoviti trije.
O blažena Trojica.

Vse-bivajoči je substanca,
bivajoči oblikovana je substanca,
oblikovana substanca znana je le sebi ali drugim ali sebi in drugim.
O blažena Trojica.

Bog, ti si substanca,
Sin oblika,
Duh spoznavanje.
O blažena Trojica.

Prvo bivajoče,
resnično bivajoče si, Bog,
torej, Bog, vsa in celotna si substanca.
O blažena Trojica.

Drugo bivajoče, oblika vsega je Kristus,
vendar univerzalna je substanca, ko je univerzalna, oblika,
zato ker substanca je oblika, je Kristus tudi Bog.
O blažena Trojica.

Tretje bivajoče je Sveti Duh, ki je prikaz celotnega obstoja;
prikaz pa ne kaže ničesar razen poznanega, toda poznati božansko je imeti ga, tako je spoznanje sámo substanca;
torej Sveti Duh ima Boga, ima Kristusa, ki ga prikazuje.
O blažena Trojica.

Bog, brezmejen si, neskončen, neviden, vendar nekaterim brezmejen in neskončen, drugim neviden, sebi pa omejen, končen in viden;
tako torej imaš obliko, torej si tudi Logos, ker Logos je oblika;
ker oblika zate je spoznanje, spoznanje pa je Sveti Duh, si torej Bog in Logos in Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Ti, o Sin, si viden, saj si namreč univerzalna oblika vsega, kajti oživljaš vse, oblika prihaja od življenja;
oblika je dalje vedno v substanci in vsa oblika je spoznanje;
torej si v substanci Bog, v obliki Logos, v spoznanju Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Ti, Sveti Duh, si prav tako spoznanje;
vendar si vse spoznanje, spoznanje oblike in substance: ti poznaš Boga in imaš obliko Boga;
tako si Bog in Sin, Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Bog, ti si biti,
Kristus, ti si biti Duh,
Zagovornik, tvoje biti je razkrivati Duha.
O blažena Trojica.

Tako je Kristusa poslal Oče,
Kristus Zagovornika, da bi po Zagovorniku razkril se Kristus, po Kristusu Oče.
O blažena Trojica.

O Bog, si skrita in skrivnostna substanca;
O Bog, si skrita in skrivnostna oblika;
O Bog, si skrito in skrivnostno spoznanje;
O Bog, si torej predobstoj bivajočega.
O blažena Trojica.

O Logos, si vidna in razkrita substanca, in ker si viden in razkrit, si oblika, ker si oblika Očeta, si tudi substanca;
Oče je torej v tebi, ker je Oče substanca; sta namreč iste substance, zatorej ni druge substance;
če je torej Logos razkrita oblika in oblika substanca sama, razkrita oblika in razkrita substanca pa sta spoznanje, si, Logos, obenem Bog in Sveti Duh.
O blažena Trojica.

Vse spoznanje je razumevanje, vse razumevanje je substanca in vse razumevanje  oblika sama;
ti, Sveti Duh, si torej vidna oblika in razkrita substanca;
vendar odrešujoča in prerajajoča substanca, ne statična in rojevajoča.
O blažena Trojica.

Ena substanca je torej Bog, Logos in Duh, ostajajoča v treh in obstajajoča trikrat v vseh treh;
ta je namreč in oblika in substanca,
tako je vsaka preprosta posamičnost potrojena.
O blažena Trojica.

Ti, o Bog, si nespoznan, ti, o Bog, si nedoumljiv;
vendar je nespoznano in nedoumljivo skoraj kot oblika brez oblike;
zato se bolj kot bivajoči imenuješ predobstojajoči, bolj oddaljeni in mirujoči, saj oblika razumevanja je nedejavno razumevanje.
O blažena Trojica.

Ti, Logos, ker si oblika, oblika si Očeta, tako torej tudi si podoba Očeta; če oblika si Očeta, je oblika zate substanca sama; ker oblika, je tudi substanca ista, torej je v tebi Oče in ti v Očetu;
prav tako, ker si oblika, si spoznanje; torej tudi substanca tebi je poznana, zaradi česar ti poznan je tudi Oče, saj si v njegovem naročju, iz njega rojen;
torej si ti pravi bivajoči, pravi bivajoči od bivajočega, toda vse bivajoče je vedno v trojem.
O blažena Trojica.

Ti, Sveti Duh, si povezava, povezava je namreč, kar povezuje dvoje;
da bi povezal vse, najprej povezuješ dva;
in ti, tretji, si skupek dveh, celo enoten skupek, ko dva zedinjaš.
O blažena Trojica.

Trije so torej Eno
in trikrat je torej Eno,
torej trikrat trije Eno.
O blažena Trojica.

Ko najvišji Oče Logosa pošilja, Poslani ustvarja in služi vsemu,
nesoč telo, obenem sveti križ, za naše odrešenje;
zmagujoč je vrnil se k Očetu in poslal drugega sebe, da bi nas odrešil.
O blažena Trojica.

Kristus je vedno z Bogom po substanci, saj večno je življenje;
ker življenje dej je, dej pa začenja delovanje, je Kristus rojen;
od vekomaj torej Kristus kot Bog deluje, od vekomaj je Kristus kot Bog rojen.
O blažena Trojica.

Kateri je šel v nebesa, je Kristus;
isti je, ki je prišel iz nebes;
ni torej Kristus od človeka, temveč za človeka.
O blažena Trojica.

To je naš Bog,
to je Bog eden,
to eden in edini Bog.
O blažena Trojica.

Vsi molímo njega,
enega molímo,
enega Očeta, Sina, Svetega Duha.
O blažena Trojica.

Daj grehom odpuščanje,
večno daj življenje,
mir daruj in slavo.
O blažena Trojica.

Osvobodi nas,
odreši nas,
opraviči nas.
O blažena Trojica.

 

Poeto-teologija Marija Viktorina

Izjemno zanimive začetke oblikovanja razmerja med teologijo in poezijo nam razkriva poznoantični avtor Marij Viktorin (Gaius Marius Victorinus). Čeprav je eden osrednjih mostov med pogansko in krščansko antiko, je žal ostal večkrat spregledan.

Natančne zgodovinske podatke o njem imamo le iz obdobja po spreobrnjenju v krščanstvo. Rojen je bil v Afriki, najbrž okrog leta 280, umrl pa je zagotovo pred letom 386.[1] Dobil je visoko izobrazbo tedanjega časa in postal najprej gramatik, pozneje profesor retorike v Rimu, prejel je tudi položaj senatorja. Leta 354 je dobil spomenik na rimskem Trajanovem forumu kot priznan retorik,[2] o čemer priča Hieronimov Chronicon.[3] Hieronim ga opiše kot »Victorinus, natione Afer, Romae sub Constantio principe rhetoricam docuit, et in extrema senectute, Christi se tradens fidei, scripsit adversus Arium libros more dialectico valde obscuros, et Commentarios in Apostolum« (De vir. ill. 101). Avguštin ga omenja v Confessiones,[4] kjer je predstavljen kot znamenit retorik in filozof, ki se je prek Svetega pisma okrog leta 355 spreobrnil v krščanstvo. »Viktorin je bil sila učen, v vseh svobodnih znanostih nenavadno izveden starec, ki je prebral in pretehtal ne vem koliko filozofov in bil učitelj celo vrsti plemenitih senatorjev« (Conf. 8. 2. 2). V Viktorinovih delih tako zaznamo močan stoiški in neoplatonistični vpliv, predvsem Plotina in Porfirija.

Znani sta njegovi posvetni deli Ars grammatica in Explanationes in Ciceronis Rhetorica, medtem ko je mu je krščanstvo dalo zagon za ustvarjanje prvih latinskih komentarjev Pavlovih del[5] (In epistolam Pauli ad Ephesios libri duo, In epistolam Pauli ad Galatas libri duo, In epistolam Pauli ad Philippenses liber unicus) in polemičnih trinitaričnih spisov, ki so branili pravoverno nicejsko veroizpoved, na primer De homoousio recipiendo in Adversus Arium, njegovega najobsežnejšega dela v štirih knjigah.

Poleg tega so znane tudi tri hvalnice, ki so povzetek njegovega filozofsko-teološkega nauka. Med Viktorinovimi preučevalci so bile vse doslej skorajda prezrte, a vendar prinašajo veliko vrednost, saj so verjetno prva latinska krščanska poezija. Ne posnemajo klasične antične forme in metruma, so pa zato verzificirana teologija s prvinami liričnosti in himnike. V njih se želja po izrazu pravoverne doktrine zliva s slavilno mistično molitvijo, ki opeva skrivnost Trojice.[6] V teh Viktorinovih hvalnicah se filozofija in poezija srečujeta na izredno posrečen in prefinjen način.

Prva hvalnica, Adesto, lumen verum, je najbolj filozofsko obarvana. Začne in konča se s tematiziranjem Božanske substance, vmes pa slavi Trojico, sestavljeno iz dveh diad: Oče–Sin in Logos–Sveti Duh.

Druga hvalnica, Miserere, je najbolj osebnoizpovedna in predstavi Viktorinov soteriološki nauk, ki je povezan z univerzalizmom in spiritualizacijo. Logos dušo, ki je nepopolna in šibka, vodi k zedinjenju in poboženju. Litanijski ustroj z odpevom Miserere domine! Miserere Christe! ji daje poseben liturgični pečat.

Tretja hvalnica, O beata trinitas, že s triadično strukturo kaže na trinitarično vsebino. Vsebuje številne simbolne izraze za ojkonomijo Božjega delovanja. Viktorin uporabi klasično triado substantia, forma, notio, da ubesedi nedoumljivo skrivnost svete Trojice. Odpev O beata trinitas deluje kot višek njegove himnike.

Slovenski prevod je narejen po latinskem izvirniku iz kritične izdaje:[7] Marii Victorini, Opera, pars I, ur. P. Henry in P. Hadot, CSEL 83, Vindobonae: Hoelder-Pichler-Tempsky, 1971. V slovenščini so tu prvič zbrane in v celoti prevedene vse tri hvalnice.[8]

Spremna beseda: br. Jan Dominik Bogataj

 

[1] Bruce, F. F., 1946. »Marius Victorinus and His Works«. The Evangelical Quarterly 18, str. 132–153.

[2] Henri-Irénée Marrou, »La Vie intellectuelle au forum de Trajan et au forum d’Auguste«, Mélanges d’archéologie et d’histoire, 49 (1932), str. 93–110.

[3] »Victorinus rhetor et Donatus grammaticus praeceptor meus Romae insignes habentur. E quibus Victorinus etiam statuam in foro Traiani meruit«, cf. tudi Avguštin, Conf. 8. 2. 3.

[4] Conf. 8. 2. 2–4.

[5] Marii Victorini opera pars II: opera exegetica, ur. Franco Gori, CSEL 83/2, Vindobonae: Hoelder-Pichler-Tempsky, 1986.

[6] Cezelais, Serge. 2011. »Prière, élévation spirituelle et connaissance de Dieu chez Marius Victorinus«. Dionysius 29, str. 157–170.

[7] Izvirno latinsko besedilo: PL 8, 1139d – 1142b; A Locher, Marii Victorini Afri Opera Theologica, Leipzig: Teubner, 1976. Dela Marija Viktorina so dostopna tudi v drugih jezikih, npr. francoska izdaja Marius Victorinus, Tratités théologiques sur la Trinité, SCh 68, prev. Pierre Hadot, Pariz: Cerf, 1960, italijanska izdaja Opere teologiche di Mario Vittorino, prev. Claudo Moreschini, Torino: Unione Tipografico-Editrice Torinese, 2007, angleška Marius Victorinus, Theological Treatises on the Trinity, prev. Mary T. Clark, Washington: The Catholic University of America Press, 2001, in poljski prevod himen Hymny o Trójcy Swietej, prev. Tomasz Stępień, Theologica Varsaviensia 37/2, 1999, str.7–26.

[8] Deli prevoda druge in tretje hvalnice so bili objavljeni v knjigi Zgodnjekrščanska latinska poezija, prevod in komentarji Miran Špelič,  Ljubljana: Mihelač, 1998; prva hvalnica pa v reviji Tretji dan, št. 7/8, 2017. Ves prevod je bil poenoten in revidiran. Za nekaj sugestij velja zahvala tudi dr. Vidu Snoju.