V ponedeljek, 22. februarja 2016, so urednik založbe KUD Logos in avtorji javnosti predstavili knjižne novosti iz preteklega leta. Med osmimi knjigami sta bila zbornik, dve avtorski deli, dva prevoda filozofske proze ter tri antologije. Urednik Gorazd Kocijančič je takoj na začetku sporočil, da se je založba odločila za postopno digitalizacijo starejših izdaj, ki so že razprodane ali pa so na voljo le še v manjših zalogah. Knjige bodo brezplačne in zainteresiranim bralcem dostopne na sledeči povezavi.

Trenutno je poleg zbornika Ekklesia na voljo že prva novost zbirke, spominski zbornik Dr. Milica Kač (1953–2014), ki ga je na tiskovni konferenci predstavil Gorazd Kocijančič, pripravili pa so ga člani in sodelavci KUD Logos-a in ga poklonili nekdanji predsednici društva. Sama knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem so objavljena nekatera njena besedila o temeljnih likih zahodne mistike in duhovnosti nasploh (npr. o Mojstru Eckhartu, Mehthildi Magdeburški, Jakobu Savinšku etc.) ter njeni spominski zapisi, drugi del pa predstavljajo zapisi prijateljev in sodelavcev o njej.

Druga novost pri založbi je spis ruskega krščanskega filozofa in teologa Sergeja Bulgakova z naslovom Filozofija ekonomije – Svet kot ekonomija. Delo je prevedla in komentirala Urša Zabukovec, zaradi avtoričine odsotnosti pa je prevod predstavil pisatelj Pavle Rak. Spis je v osnovi kritika marksizma, ki pretirano poudarja produkcijo, pri tem pa pozablja na človeka. Bulgakov je rešitev za takšno stanje videl v navezavi na krščanstvo, bolj specifično v sofiji oziroma božji modrosti, ki bi morala postati etični temelj odnosa med nadrejenim in podrejenim – Pavle Rak je ob tem opozoril, da bi bilo zato namesto ekonomije bolje uporabljati izraz gospodarstvo, saj je širši po pomenu in izraža vsakršno obliko odnosa med »gospodarjem« in njegovim »delavcem«.

Naslednji dve deli je predstavil Jan Ciglenečki: Pozabljeni temenos – Ontologija in eshatologija v arhaični grški misli je njegovo avtorsko delo, v katerem raziskuje odnos med bivajočim in smrtjo pri zgodnjih grških mislecih. Poudaril je, da so se do sedaj raziskovalci arhaične misli posvečali bodisi bivajočemu bodisi smrti, le redki pa so ta dva pojma poskušali misliti skupaj. Pri tem je dal poseben poudarek na terminologiji, s katero je poskušal na novo premisliti nekatere temeljne nauke arhaičnega grštva. Kot zanimivost je izpostavil, da je bila povod za to delo najdba novih Empedoklovih fragmentov v nekem grobu v Srednjem Egiptu, ki na novo zastavljajo vprašanje odnosa med ontologijo in eshatologijo v grškem mišljenju.       

Ciglenečki je skupaj z Miloslavom Gudovićem sodeloval tudi pri delu Sophia perennis s podnaslovom Antologija tradicionalizma, ki jo je prevedlo več prevajalcev: Polonca Zupančič, Janez Žumer, Blaž Zabel, Maša Gedrih in Maša Jazbec. Gre za zbirko besedil več avtorjev, ki so pripadali filozofski šoli perenializma (ustanovitelj René Guénon, najvidnejši predstavniki: Frithjof Schuon, Ananda Coomaraswamy, Hossein Nasr idr.). Ti misleci, ki so sicer izšli iz različnih kultur in verstev, so oblikovali podobno tezo, da se v vseh svetovnih religijah razodeva ena in ista resnica oziroma Modrost (sophia), ki je božanska in brezčasna. To resnico so iskali onstran človeka, njegovega historičnega prostora in časa, predvsem pa onstran znanosti, tehnike in ostalih produktov moderne družbe, ki so jih ostro kritizirali. Ker so se opirali na starodavno Tradicijo, se je te šole prijelo tudi ime tradicionalizem.

V nadaljevanju konference je bil poudarek na poeziji: tako se je najprej s svojo pesniško zbirko Evangelij bližine predstavil Dejan Kos in povedal, da je v njej raziskoval poljubnost spoznavne pozicije, ki nas vselej spremlja in ji ne moremo ubežati, čeprav nas intuicija prepričuje v nasprotno. Ker v svetu ni nič trdnega oziroma objektivnega, se lahko tudi jezik osvobodi svoje običajne podobe in išče drugačne izraze ter s tem poraja povsem nove metafore.

Naslednji dve antologiji je zaradi odsotnosti ostalih prevajalk opisala Nada Grošelj, ki je sodelovala pri obeh delih, čeprav, kot je povedala sama, nobeno ni bilo njena zamisel. Prvi prevod z naslovom Potok in safir je izbor pesmi iz sedmih zbirk anglo-ameriške pesnice Denise Levertov, ki ga je tik pred smrtjo zasnovala sama. V teh pesmih govori zlasti o intimnih doživljanjih, družbeni odgovornosti in duhovnosti, opazimo pa lahko nihanje od začetnega dvoma do končnega zaupanja, s tem pa njeno pot od agnosticizma do krščanstva.

Antologijo Potonjena dežela – Izbor pesmi iz Bukovine sta poleg Nade Grošelj prevedla še Ana Jasmina Oseban, tudi avtorica spremne besede, in Vid Snoj. Gre za pesmi 14 judovskih avtorjev, ki so vsi izšli iz Bukovine (nekdanja dežela habsburške monarhije, danes del Ukrajine) in pisali v nemščini. Njihova poezija je nastajala v obdobju med in po vojni, v svojih pesmih pa so avtorji obravnavali tako lirične motive kot tudi teme iz politike, vojne, narave in zgodovine Bukovine, pri tem pa vanje vpletali elemente judovske kulture oziroma religije. Posebnost antologije je v tem, da sta vzporedno objavljena izvirnik in slovenski prevod.

Zadnja predstavljena knjiga je bila prevod pisem in spisov zgodnjekrščanskega filozofa, teologa in mistika Evagrija Pontskega iz 4. st. V knjigo so poleg njegovih spisov v grščini vključeni še njegovo delo Gnostična poglavja, kompilacija Ugovarjalec, razni eksegetski spisi, pisma ter dela, ki so jih sicer pripisovali Evagriju, a njegovo avtorstvo ni potrjeno. Prevod in spremno besedilo sta pripravila Gorazd Kocijančič in Alen Širca, ki sta besedilo tudi predstavila, pri tem pa poudarila, da Evagrij predstavlja najbolj filozofski tekst iz obdobja patristike: s tem ko je Evagrij uporabljal grško konceptualnost in jo povezal z duhovno izkušnjo egipčanskih puščavnikov, je namreč postavil temelje krščanski metafiziki in zahodnemu meništvu. Kljub obravnavani tematiki naj bi bil Evagrij izjemno praktičen, saj na skušnjave vernika odgovarja s konkretnimi nasveti in navedki iz Svetega pisma.