Ko se spotikamo ob kamnih malikov,

nas odevaš v plašče milosti,

naše zle misli hrepenijo po miru, 

da ne zaidemo,

posajaš ob poteh lilije,

izgubljene imenuješ prijatelje,

tvoja neskončna dobrota se je prelila v glasbo,

ptica v jutranjem soncu je tvoj odsev.

(Razodeni se nam, kdo si…)