Tebi, ki me ujameš še preden padem.

Meni, ki vedno manjkrat padam.

KONCEPT SAMOTE

Samota.

Samota, ne kot občutek osamljenosti ali občutka, ki ga občutimo ob izgubi nekoga ali ob občutju nepripadnosti nečemu ali nekomu. Samota kot ravno nasprotno. Kot občutek, v katerem je moč občutiti vse in še več. Samota kot časovno-prostorska komponenta, ki pripomore k lastnemu doseganju in odkrivanju sebe. Samota kot matrica, v kateri se je moč najti in izpopolniti. Samota kot glavni in najpomembnejši projekt posameznika.

KONCEPT PRAZNINE

Praznina. 

Praznina ni odsotnost nečesa. 

Praznina ni nekaj praznega, nekaj, česar ne bi bilo. Pri praznini ne gre za odsotnost nečesa. Ne gre za nekaj, česar ne bi bilo. Praznina je ravno nasprotno, je vse. Pomembna je izkušnja praznine. Ni je moč opisati. Je občutje popolne lahkote, za popoln mir in spokojnost. Praznina kot osnovni element notranjega miru. V praznini najdem vse, kar je in vse, kar smo. V praznini sem jaz in v praznini si ti.

V SAMOTI

Zatečem se k sebi. Vase.

Obenem se zatečem tudi k tebi.

Pri tebi me čakajo neskončni objemi.

V samoti me objemi, pomislim, 

objemi me kot odsev, 

ki objema ogledalo.

Objemi me, kot veter, 

ki v zraku objema padalo.

Objemi me v samoti, 

kamor naju bo odgnalo.

Objemi me počasi in

objemi me še malo.

SODOBNI PUŠČAVNIK

Samota te najde in ti najdeš njo.

Ovije te kot tema ovije dan.

Dozdeva se ti, da te je strah, vendar veš.

Odslikava tvoje podobe je njegova podoba.

Bediš kot predani asket in sestavljaš svoj obstoj.

Ni te strah, samo zazdelo se ti je.

Iskanje se konča in začne v samoti.

Pustiš, da te samota vedno znova ovije.

Upaš, da se boš vedno znova vračal vanjo. 

Šumenje misli te ne zmoti.

Čuječnost je tvoja prijateljica.

Askeza tvoj zavetnik.

V svojem bistvu si samo ti, sam.

Na koncu si vedno sam. 

In sam se v samoto vračaš.

Ko ničesar več ni, je zate vse.

VSE

Gledajo me tvoje oči.

V njih vidim vse,

samo tvojih oči ne.

Odseva se mi ves svet.

V njih vidim hitrost vetra,

višino gora in mehkobo dežja.

V njih vidim vse.

Tvoje oči niso samo ene barve.

Tvoje oči so vseh barv.

Vseh, ki jih poznam in vseh,

za katere ne vem, da sploh obstajajo.

Tvoje oči so vse.

Gledajo me tvoje oči.

ZA ROKO DRŽIM SVOJE DEMONE

Moji demoni so včasih tvoji demoni.

Tvoji demoni so včasih moji demoni.

Demoni vseh nas, a za vsakega svoji.

Ni me strah teh demonov.

Četudi me včasih pritiskajo ob tla.

Četudi zaradi njih hlastam po zraku.

Moja najmočnejša obramba je On.

In z Njim vem, da mi ne morejo nič.

Ker Je vedno z mano in jaz v Njem.

Ne bojim se demonov.

Ne v puščavi, ne v jami, ne v temi.

Ker niti v puščavi, niti v jami, niti v temi nisem sam.

Za roko lahko primem svoje demone.

Držijo se me tako, kot se senca drži moje podobe.

In kakor je ta senca nemočna proti meni, tako so tudi oni.

POPOLNOMA PRAZNA

Ko čutim, kot da sem čisto prazna,

kot da ni v meni več ničesar.

Ko se čutim popolnoma prazna,

takrat je v meni vse.

Ko se čutim popolnoma prazna,

je moja glava prazna in um pomirjen.

Ko se čutim popolnoma prazna,

takrat šele lahko čutim vse.

Ko se čutim popolnoma prazna,

brez teže misli in Sizifove skale.

Ko se čutim popolnoma prazna,

me polni tvoja prisotnost.

Ko se čutim popolnoma prazna,

me polni ves svet.

Ko se čutim popolnoma prazna,

postanem ves svet.

POPOLNOMA SAMA

Takrat, ko sem popolnoma sama, sem.

V svojem bistvu sem vedno popolnoma sama.

Četudi sem del sveta, sem popolnoma sama.

Del, vendar popolnoma samostojen del.

Popolnoma sama sem se rodila.

Popolnoma sama sem šla čez svet.

Popolnoma sama bom šla čez svet.

Popolnoma sama bom umrla. 

Ni me strah biti popolnoma sama.

Četudi popolnoma sama, sem vedno del sveta.

Sveta katerega del si tudi ti, ki si svet.

Tako kot sem jaz svet.

Tako si ti del mene in jaz del tebe.

V PUŠČAVI TE NAJDEM

Pesek, ki pleše med sipinami.

Pekoče sonce, ki bode moje telo.

Oddaljena oaza, ki izgublja podobo. 

V pesku slišim Tvoj glas.

Pod tem soncem se mi razkrivaš.

Sredi te oaze je tvoja prisotnost.

V puščavi Te najdem.

Natanko tam, kjer ni ničesar.

Tam si Ti in tam sem tudi jaz.

ČAŠA VERE

Vrže me na mejo med svojo prisotnostjo in odsotnostjo.

Vrže me v mrak, kjer me preganjajo moji demoni.

Demoni, ki me dušijo, pritiskajo in se me oklepajo.

Takrat posežem po veri kot po hladnem orožju.

Moja vera vate mi riše tvojo podobo v mraku.

Tvoja podoba, po kateri je oblikovana moja.

Moja podoba, ki je taka kakor Tvoja.

Zato iščem vero. Vero Vate.

Vero v tvoj obstoj.

Kdo, če ne Ti?

Kdaj, če ne zdaj?

Vera je vse, kar mi ostane.

Z njo dosežem spoznanje.

S spoznanjem pridem do Tebe.

Verovanje mi riše vse podobe.

Mojo, tvojo in vse ostale.

Verovanje mi riše svet.

Svet, ki je in bo.

Svet, ki ostaja, ko jaz ne.

Moj čas je štet, štejem ga pa sam.

Ker sem časovno bitje v neskončnem svetu.

Ker me bega moj lasten obstoj, in v tem obstoju ni obstanka.

SAMOBITNA

Sama bom šla čez to.

Največ, kar potrebujem, sem jaz.

Ker s tem, da imam sebe, imam vse.

Sama zase sem vse, kar je.

Ker če ni mene ni ničesar.

Zato je biti samobitna največ,

 kar sem lahko.

Zato, ker sem samobitna, sem.

PRAZNINE V KRIŽANKAH

Praznine v križankah so zame najpolnejše.

Praznine v križankah mi povejo vse.

Pokažejo mi, kje imam prostor, da ga dopolnim.

Povejo mi, česa še ne vem.

Povejo mi, česa se moram še naučit.

Praznine v križankah so zame najpolnejše.

VES SVET

Mislim da sem nič,

pa vendar v meni prebiva svet.

Rada bi ga spremenila.

A vse, kar moram spremenit, je

moj pogled na ta svet.

Na svet, ki je moj svet.

Na moj svet, ki je ves svet.

•

Misliš da si nič,

pa vendar v tebi je svet.

Rad bi ga spremenil.

A vse kar moraš spremeniti, je

tvoj pogled na svet.

Na svet, ki je tvoj svet.

Na tvoj svet, ki je ves svet.

VSAK ZASE, A SKUPAJ

Delujeva tako, da delujeva sama. Vsak zase.

Ne delujeva en brez drugega, a vseeno vsak zase.

Jaz delujem zase in ti deluješ zase.

To, da delujeva sama, ne pomeni, da ne delujeva skupaj.

Nikoli vsak sam, za oba. Skupaj.

Jaz te najdem v tvojih stvareh in ti me najdeš v mojih.

Skupaj se srečava v najinih stvareh.

Nora sem na to, ko govoriš o svojih stvareh.

In nora na to,  ko ti poslušaš o mojih.

Skupaj, ampak vsak zase.

Vsak zase, a skupaj.

Ti zame in jaz zate.

Ker smo vse več kot prazni ali sami.