Prof. Janez Zupet (1944–2016): in memoriam

Robert Kralj

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.

Prišel je kot priča, da bi pričeval o luči (Jn 1,6-7).

           

V torek, 29. 3. 2016, se je od nas poslovil prof. Janez Zupet. Ta plemeniti človek, ponižni Kristusov duhovnik in sijajen prevajalec, je s svojimi številnimi prevodi izjemno obogatil slovensko kulturo. Po ljubljanjski klasični gimnaziji (1956–63) je v Ljubljani študiral  primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti (1963–72) in od 1966 bogoslovje na Teološki fakulteti, 1971 je bil posvečen v duhovnika. Od 1972 je učil francoščino in angleščino na Srednji verski šoli v Vipavi. Sodeloval je pri prevodu Uvoda v Sveto pismo Nove Zaveze H. Cazellesa (1979) in Uvoda v Sv. pismo Stare Zaveze (1982), prevedel je uvode in opombe v jubilejno Sveto pismo Nove Zaveze (1984). Sodeloval je pri Standardnem prevodu Svetega pisma in Jeruzalemski Bibliji. Prevedel je številna filozofska in teološka dela: John Henry Newman, Vodi me, dobrotna luč (1979), Blaise Pascal, Misli (1980, dopolnjena 1986², za ta prevod je prejel Sovretovo nagrado), Thomas Merton, Luč nevidne Resnice (1981), Martin Buber, Princip dialoga (1982, priloga revije 2000), Svetopisemski vodnik (1984, soprevajalec), Søren Kierkegaard, Bolezen za smrt (1987), Charles Foucauld, Pisma in zapiski (1989), Pripoved ruskega romarja (1992, 20082), Mojster Eckhart, Pridige in traktati (1995; soprevajalec), sv. Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori (1997), Janez Vianney, Življenje je več kot jed (2000), Henri de Lubac, Drama ateističnega humanizma (2001), Josef Pieper, Vera, upanje, ljubezen: filozofske razprave (2002), Étienne Gilson, Duh srednjeveške filozofije (2002), Martin Buber, Božji mrk (2004), Kumranski rokopisi (2006), André Frossard, Bog v vprašanjih (2007), Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom (2011; dvojezična izdaja), John Henry Newman, Razvoj krščanskega nauka (2013; po predlogi Janeza Fabijana), Søren Kierkegaard, Krščanski (na)govori (2014), Edith Stein, Končna in večna bit (2015; po predlogi Igorja Krašna). Prispeval je uvod v dramo Ivana Mraka Biblični ciklus (1985), pisal je članke v Družino, revijo 2000, Communio, Božje okolje idr. Od 1986 je bil urednik zbirke MD Religiozna misel. V zadnjem času je opravil jezikovni pregled novega Misala.

            Na koncu bi rad izrazil osebno hvaležnost pokojniku. Prof. Zupeta sem spoznal leta 2006, ko sem bil zaposlen na Svetopisemski družbi Slovenije. Prav takrat je za Družbo prevajal Kumranske rokopise. Tudi sam sem se ob službi lotil prevajanja nadvse zahtevnega filozofsko-teološkega dela sv. Edith Stein Znanost križa. Ko je prof. Zupet prišel na Svetopisemsko družbo na sestanek v zvezi z izdajo Kumranskih rokopisov, sem ga po sestanku nagovoril in mu povedal, da prevajam Znanost križa. Potem se nekaj časa nisva videla. Kakšno leto pozneje me je poklicala urednica s Celjske Mohorjeve družbe in mi rekla, da se s prevodom precej mudi. S prof. Zupetom sva se po telefonu dogovorila, da mu pošljem, kar sem do takrat prevedel, – dobro polovico – da bo prevod pregledal. Čez dva tedna sem prejel kuverto, v kateri so bile kopije prevoda z njegovimi popravki in spremno pismo, ki ga hranim še danes, saj mi je bilo v veliko spodbudo. Prevajanje Znanosti križa, ki je temeljna študija o španskem mistiku Janezu od Križa, me je zelo zaznamovalo. Njegova poezija, ki jo Edith Stein navaja v izvirniku, je v meni vzbudila željo, da bi se naučil špansko. Ravno tedaj mi je potekla pogodba na Svetopisemski družbi, prevod sem oddal urednici, zdaj so mi bile okoliščine naklonjene za odhod v Španijo. In res, tedanji nemški provincial bosonogih karmeličanov, s katerim sem si dopisoval pri prevajanju Znanosti križa, je posredoval pri karmeličanih v Španiji, ki so me za tri mesece sprejeli v svoj samostan v Salamanki. Moj namen je bil ostati v Španiji samo tisto poletje 2008, a Božja previdnost je hotela drugače … Tam sem na podiplomskem študiju ostal šest let – zlasti po zaslugi prof. Zupeta, ki mi je to velikodušno omogočil.

 

Robert Kralj