Povzetek Članek se loteva poskusa teoretske obravnave koncepta oralnosti in pismenosti kot ontoloških določil literature. Ker se je raziskovanje ustnega izročila razvilo predvsem v bipolarnem nasprotovanju med konceptom oralnosti in pismenosti, nedavne raziskave pa so
V javnosti se je kot nekakšno samoumevno dejstvo uveljavilo mnenje, da so se predstave o Jezusovem božanstvu (preprosto rečeno: da je Jezus Bog, karkoli naj bi to že pomenilo), razvile razmeroma pozno, morda v nekaterih
Izvleček Giorgio Agamben v Najvišji revščini – predzadnji knjigi svojega dvajsetletnega projekta, poimenovanega po znamenitem delu Homo Sacer – raziskuje frančiškansko formo življenja, ki jo predstavi kot prelomen zgodovinski primer odnosa med pravilom in
POVZETEK Ciceron tako v svojih filozofskih kot nefilozofskih delih obravnava vprašanje usode duše po smrti in posmrtnega življenja nasploh, a so predstavljena stališča do teh tematik različna: medtem ko obstoj duše zlasti v
Povzetek: Teološka hermenevtika »reforme v kontinuiteti«, ki jo je utemeljil papež Benedikt XVI., drugi vatikanski koncil presoja v luči skladnosti s prejšnjimi koncili in učiteljskim izročilom Katoliške cerkve. Cilj tega članka je predstaviti nekatere historiografske
Šerija, šerijat, ali, posplošeno rečeno, islamsko pravo je tisto področje islamske (intelektualne) zgodovine in islama kot religije, ki so ga pogosto napačno razumeli in interpretirali, izrabljali in aplicirali tako islamski učenjaki in državni pravniki kakor
Hugo Svetoviktorski: Didascalicon: o bralskem prizadevanju. Prev. in uvod Gorazd Kocijančič. Ivan Illich: V vinogradu besedila. Prev. Alen Širca. Ljubljana: NUK, 2014 (Textus recepti; 2). Izrazito nezadovoljstvo s časom, v katerem živimo, in občutek
* Poglavje iz knjige Huga Balla Bizantinsko krščanstvo. 1 Še preden pustim do besede sami rajski pedagogiki Janeza Klimaka, naj odgovorim na vprašanje, kdo je bil človek, ki je zasnoval to pedagogiko. Matthäus
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruskega bogoslovja (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 58–67). Gre za prevod dela tretjega
Povzetek Avtor izhaja iz stanja na področju postmoderne umetnostne hermenevtike, ki temelji na dveh predpostavkah: (1) izhodišče razumevanja umetnin ni v njihovem doživljanju, ampak v diskurzivnem dekonstruiranju. Zato (2) umetnine brez diskurza nimajo nikakršnega smisla
