DOBER POGOVOR DOBRE SESTRE Z MOJSTROM ECKHARTOM[1] Neka hči je prišla v samostan reda pridigarjev[2] in povprašala po Mojstru Eckhartu. Vratar jo je vprašal: "Koga naj najavim?" Odgovorila je: "Ne vem." Rekel je: "Kako da tega
Nekega dne nam je nekdo od bralcev podaril kup knjig v francoskem jeziku. V naši knjižnici je katalogizacija francoskih knjig moja naloga. Torej sem se lotila dela. Odločiti sem se morala, katere knjige obdržati in
Epifanija v Stari zavezi V zgodovini odrešenja obstaja dogajanje, katerega pomen je za krščansko življenje – tako menim – dolgo ostal neopažen, za katerega pa se zdaj zdi, da razločneje stopa v ospredje: to je
1. poglavje [Predgovor] 1 Kdor je prebral, kar sem napisal v različnih knjigah, bo videl, da sem se kar naprej in naprej ukvarjal s sovpadanjem nasprotij [oppositorum coincidentia] in se neprenehoma trudil, da bi svoje
Prolog Odločil sem se, da svoja dognanja, ki mi jih je prinesel lov na modrost in ki so se mi z umskim uvidom[1] še v tej starosti potrdila kot najbolj pravilna, na kratko povzamem in
Adomnanovo Življenje Kolumbe Adomnán oziroma Adamnán (ok. 624–704) je bil opat samostana Iona na Irskem, poleg tega pa tudi pravnik in hagiograf. Rodil se je na Irskem in tam po nastopu meniške službe deloval večino
Mitte michi virum eruditum qui noverit operari in auro et argento.[1] Ime Nikolaja Kuzanskega je moč zadnja leta pogosteje zaslediti tudi v slovenskem kulturnem prostoru, saj je zanimanje za življenje in delo tega vélikega humanista,
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 410–439; 563–565). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska
PRIDIGA 6 Iugum enim meum suave et onus meum leve [Večna resnica reče:] Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko (Mt 11,29) VEČNA RESNICA našega Gospoda Jezusa Kristusa je rekla: »Moj jarem je
ZGODOVINSKA ŠOLA[1] Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 364–387; 560–561). Gre za del sedmega
