Dragi Pavel, brat v Kristusu, zvesti, stokrat najdeni in nikdar zares izgubljeni prijatelj! Naj ti duša, osvobojena potrpežljivega in utrujenega telesa, lahna in čista pluje v objem duhovnega sveta. Raduj se v senci Gospodovih peruti!
Stuttgart Siegfriedu Schmidtu 1 Spet doživeli smo srečo. Ozdravljeno suše pogubne cvetje pod žgočo lučjo nič več ne vene medleč. Hram je ponovno odprt in vrtovi so zdravi. Dež je dolino pojil, v sveži bleščavi
V 1. stoletju so v stari Grčiji in tudi v Rimu začela nastajati fiktivna dela v prozi, ki so ostala priljubljena vse do polovice 3. stoletja. Bila so vsebinsko raznovrstna, zaobjemala so utopije, pustolovske romane,
Prva hvalnica Trojici Bodi tu, resnična luč (Adeste, lumen verum) Bodi tu, resnična Luč, Oče, vsemogočni Bog. Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga. Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina. Ti,
Lažje od svetlobe beležka se vrača v roke in podlaga pod svinčnik. vse je tiho, kot da pišeš že napisane črke. roke se izmikajo soncu z okna in v trenutku jim uspe zapisati pozabljeno. podobe
Odlomki so iz knjige 50 stopinj vroče puščave, v kateri so zbrani spomini z več potovanj. Poglavje »Ustroj trpljenja« je posvečeno potovanju po puščavi Kalahari. Prva polovica julija 1992 med Ukuijem in dolino Auob
Obraz Človeški obraz je nepotopljiva ladja. Ko ti berem pesmi, jih pravzaprav pišem. Nekaj časa me poslušaš, potem pa greš in me pustiš samega, da govorim s tvojo odsotnostjo. S hitrostjo ledenika se potapljam na
Julia Hartwig (1921–2017) je bila ena največjih sodobnih poljskih pesnic, odlična predstavnica generacije klasikov poljske sodobne poezije, ki so jo zaznamovala imena, kot so Czesław Miłosz, Wisława Szymborska in Tadeusz Różewicz. Z omenjenimi jo je
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 452–476; 566–569). Gre za del osmega poglavja »Naposled«.
1 Egipčanka Kjer izginjaš, ni več globine. Zadostovalo je, da sem s seboj v trsu odnesel tvoj dih, in zrno v puščavi je vzklilo pod mojo peto. Vse je prišlo naenkrat in ničesar več ni.
