Dan stvarjenja Freska Drevo prelepo, drevo zeleno, polno hrušča in draguljev. Blagoslovljeno drevo bleščeče, drevo človeškega rodu. Na vejah sedi dvanajst vpijočih prerokov. Mlade rdečelase Sibile držijo na mogočnih kolenih knjige. Njihove strani se same
Uvod Krščanska Evropa med leti 1200 in 1500 kaže močan interes za telesno, ki ga današnje razprave o srednjem veku rade puščajo ob strani. Pozni srednji vek je pogosto razumljen kot ne prav zanimivo obdobje
Vzpon in obseg meniškega gibanja v Egiptu v 4. stoletju Kljub obsežnim zgodovinskim raziskavam o začetkih in razvoju egipčanskega meništva v zadnjih 150 letih, ostajajo začetki pred 4. stoletjem še vedno nekako zakriti.[1] Ena
Dove al mondo m'ha messo Sonet Dove al mondo m'ha messo, e ben non fece (ma son trent'anni e piú) la madre mia, che ci vò a far nella città natia? Vestito da soldato italiano,
V četrti knjigi Zoper krivoverstva Irenej Lyonski (ok. 135–200) obravnava odnos med Staro in Novo zavezo. Zoper gnostike želi dokazati, da obstaja samo en Bog in samo en Kristus. Naslednja odlomka z začetka omenjene knjige
Polusloženica "sajber-stvarnost" djeluje kao oksimoron zato što ono što podrazumijevamo pod stvarnosti ne bi trebalo da ostavlja prostor za kompromis pri određivanju svojih granica. Ipak, čini se da je sajber-stvarnost upravo zauzela svojevrstan položaj između
O Sinu 1. To bi bilo torej mogoče reči, da bi zavrli njihovo nagnjenje[1] k prenagljenim trditvam in nevarno hitenje v vseh zadevah, predvsem v govorjenju[2] o Bogu. A ker grajanje ni nič težkega –
Reformacija in mistika Božje besede[1] ὁ δὲ κολλώμενος τῷ κυρίῳ ἓν πνεῦμά ἐστιν. Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. (1 Kor 6,17) Summary: Reformation and the Mysticism of the Word
Plima Tu se ne bosta obdržala niti korenina niti drevo, niti zelene krpe kamnokreča, niti poapnitve mahov. Samo ve ste – povzdignjeni stebri, izstopajoči bastioni, razlomljene prižnice iz bazalta – skale v morilskem spopadu z
Povzetek Filodamov pajan Dionizu, primer epigrafskega pajana iz 4. stoletja pr. Kr., se znotraj korpusa ohranjenih pajanov in znotraj splošnih definicij umešča med atipične pajane. Nenavadna izbira naslovnika se kot interpretativni problem izraža predvsem v
