Vsi prispevki

ХОМО МУСАГЕТ(Зимние Музы) HOMO MUSAGETES[1](Zimske Muze) Vester, Camenae, vester…Horatius IВетер шумит за стеклами,Вид на задний двор.Ветер подъемлет кругами,Носит во мне сор.Всякий ворВ душу мне может пролезть,ПодкупитИ низкая лесть.Но поднимается жарИ разгорается хор,Легких сандалий лепет,Босой разговор.

Če mi ne bi dal poezije, Gospod Če mi ne bi dal poezije, Gospod,ne bi imel za kaj živeti.Ta polja ne bila bi moja.Zdaj pa sem srečen, da imam jablane,da moje kamenje rodi poganjke,da mi

Hay una hendidura en la palabra                 hendidura, un desgarro donde                    cada palabra calla,                             donde todo callar crea; es lo que en el decirse es aliento no sonido, es donde en cada palabra                                    nos escuchamos revelados.

Osmrtnica Hodil sem in zagledal svojo osmrtnico,pritrjeno na drog.Papir je bil scefran, kot moje življenje.“Svojega ljubega sovražnikain tekmeca, črva,pokopavamo danes.Umrl je, star nič let,ob neznani uri,nekje med polnočjo in zoro,sredi spanja in sanj,nesrečnik.Njegovi užaloščeni, preljubi

ПОЧЕМУ НЕ ВСЕ ВИДЯТ АНГЕЛОВ ZAKAJ VSI NE VIDIJO ANGELOV Геннадию Комарову Genadiju Komarovu Ангелы так быстро пролетают –Глаз не успевает их понять.Блеск мгновенный стену дня взрезает,Тьма идет с иглою зашивать. Вечность не долга. Мигнуло теньюЧто-то

V prvi bojni vrsti ortodoksije: Irenej Lyonski in njegov spopad s krivoverci[1] Če bi morali izbrati med najizvirnejšimi krščanskimi teologi antičnega sveta, bi zagotovo lahko izpostavili vsaj tri, ki so v zgodovini Cerkve pustili neizbrisen

So slike, ki jih ne moremo nikoli videti prvič. Mojster takega prizora je v našem spominu zapisan že dolgo, od mitskega časa, ko čuti še niso bili ločeni. V babilonskem stolpu občutij je zvok pravzaprav

Objavljeni odlomek je iz Gataličevega romana Vélika vojna, ki bo v kratkem izšel v zbirki 100 slovanskih romanov pri Forumu slovanskih kultur. Gre za najbolj bran srbski roman v tem tisočletju in hkrati eno najbolje prodajanih

To pismo, poslano 27.9. 1970 mamini mami (noni) Ljudmili Gulič, roj. Perhauc (1891–1979), spada v obdobje 1968–1974, iz katerega je pet pisem priobčenih v št. 104 locutio.si Ljuba naša nonica, Ti si moja ljuba nonica,

Artemidor: INTERPRETACIJA SANJ. Prevod in spremna beseda Maja Sunčič. Ljubljana: ISH, 2017 (zbirka Dialog z antiko). »Če kdo sanja, da je postal vedeževalec in se proslavil s prerokovanjem, bo postal strokovnjak za mnoge reči in