Vsi prispevki

Gazali, vtem ko kritizira teologe svojega časa, v uvodni besedi k delu z naslovom »Oživitev religioznih znanosti« (Ihya ʿulum ad-din) opozori na določen proces pozunanjenja, degradacije in celo inverzije, na proces, ki je za človeške

 »Kdor spozna samega sebe, spozna svojega Stvarnika« To načelo preroka Mohameda tvori izhodišče spoznavno-duhovnih prizadevanj muslimanskih mistikov. Številni spisi klasičnih sufijev[1] obravnavajo vprašanje človekovega duha, njegovih spoznavnih zmožnosti in možnosti njegove samouresničitve, ki naj bi

Leiden University, Research Master: Area studies (Middle East Studies), MA Seminar: Culture and Society in Medieval Islam, professor Dr. Petra Sijpesteijn   Coffee appraised:  Ambiguity of socio-juridical disputes, medical, and literary accounts on coffee in

Prev. Polonca Zupančič   Kaj je to hrepenenje, ki spravlja ob pamet moške in ženske, jih prikrajša za spanec, počitek in mir – to hrepenenje, ki se skozi zgodovino stalno pojavlja v književnosti ljudi tako

  Poznati austrijsko-američki filozof i teolog Ivan Illich (1926-2002) zastupao je tezu da sve ogromne institucije imaju tendenciju preći prag iza kojeg postaju štetne i kontraproduktivne. Počinju, naime, stvarati više problema nego što su ih

Exegi monumentum:  pesnička svest o trajnosti stvorenog1   Pojam slave   Tako imena ti izgubio nisi ni mrtav, Nego ti slava svetla med ljudima cvetaće svagda. 2   Još je Homer znao da smrt ne

  Brezno   Nadležna sivina drhteče šumi, trga oblakov nebo, nad vekami bdi zverina.   Onkraj neba, se nihče ne oglaša. V napeti tišini trčijo misli – v velike okvirje in slike nedokončane, izdane v

Prevedla: Polonca Zupančič   V središču hermetičnega Izročila se nahaja potreba po določeni vrsti védenja – po gnosis, oziroma po védenju o božanskem. To védenje je nekaj povsem drugačnega od formalnih vrst védenja, saj nas

Michel de Certeau Mistička fabula   Famozne debate o modernoj i postmodernoj najčešće su se kristalizirale kao spor o primatu jedinstva ili razlike. U teologiji, odnosno kristologiji, tome se sporu priključivao i spor o primatu

Prevod Blaž Zabel   René Guenon (1886–1951) je članek z naslovom “Connais-toi toi-même” objavil leta 1931 v reviji El Maarifah. Delo lahko uvrstimo med njegove metafizične spise, ki jih je ustvarjal predvsem v svojem zrelem obdobju,