Theoria

Prvi svjetski rat (1914-1918) nije izbio bez razloga. Nije se dogodio kao nepredviđeni grom iz vedra neba nad Evropom kojom je tiho upravljala ''ravnoteža sila''. On nikoga nije iznenadio, jer su već godinama svi oštrili

Derveni papirus je bil najden v bližini Soluna leta 1962, vendar pa je bil editio princeps objavljen šele leta 2006 v delu K. Tsantsanoglou, G.M. Parássoglou, T.Kouremenos (izd.), The Derveni Papyrus (Leo. S. Olschki Editore,

Gazali, vtem ko kritizira teologe svojega časa, v uvodni besedi k delu z naslovom »Oživitev religioznih znanosti« (Ihya ʿulum ad-din) opozori na določen proces pozunanjenja, degradacije in celo inverzije, na proces, ki je za človeške

 »Kdor spozna samega sebe, spozna svojega Stvarnika« To načelo preroka Mohameda tvori izhodišče spoznavno-duhovnih prizadevanj muslimanskih mistikov. Številni spisi klasičnih sufijev[1] obravnavajo vprašanje človekovega duha, njegovih spoznavnih zmožnosti in možnosti njegove samouresničitve, ki naj bi

Leiden University, Research Master: Area studies (Middle East Studies), MA Seminar: Culture and Society in Medieval Islam, professor Dr. Petra Sijpesteijn   Coffee appraised:  Ambiguity of socio-juridical disputes, medical, and literary accounts on coffee in

Prev. Polonca Zupančič   Kaj je to hrepenenje, ki spravlja ob pamet moške in ženske, jih prikrajša za spanec, počitek in mir – to hrepenenje, ki se skozi zgodovino stalno pojavlja v književnosti ljudi tako

  Poznati austrijsko-američki filozof i teolog Ivan Illich (1926-2002) zastupao je tezu da sve ogromne institucije imaju tendenciju preći prag iza kojeg postaju štetne i kontraproduktivne. Počinju, naime, stvarati više problema nego što su ih

Exegi monumentum:  pesnička svest o trajnosti stvorenog1   Pojam slave   Tako imena ti izgubio nisi ni mrtav, Nego ti slava svetla med ljudima cvetaće svagda. 2   Još je Homer znao da smrt ne

Prevedla: Polonca Zupančič   V središču hermetičnega Izročila se nahaja potreba po določeni vrsti védenja – po gnosis, oziroma po védenju o božanskem. To védenje je nekaj povsem drugačnega od formalnih vrst védenja, saj nas

Michel de Certeau Mistička fabula   Famozne debate o modernoj i postmodernoj najčešće su se kristalizirale kao spor o primatu jedinstva ili razlike. U teologiji, odnosno kristologiji, tome se sporu priključivao i spor o primatu