• 1. Upravno maglen Izdubljen Tarući se o srce Neprepoznato Meko porinuto Ka molitvi išibanoj 2. Nezadrživo klizeći Niz savršenu oblinu Očaja Pripijam se Hrapavim srcem Vlati Anđeoska Porečena 3. Oteto I razdrto Razodeveno Mimoiđen Čas

  • ARK Partially and dirtily and classically and socially and God-fearingly and the sixth sense. Imminent end. Maccabees spit on walnuts. Three generations of fathers peel like new potatoes. First under the stable of a neighbour,

  • BARKA Parcialno in umazano in klasično in društveno in bogaboječe in šesto čutilo. Bližnji konec. Makabejci pljuvajo na orehe. Tri generacije očetov se lupi kot pomladanski krompir. Najprej pod sosedovo štalo, potem se nekaj žogajo

  • Filosofia cristiana come filosofia trinitaria La chiesa cattolica ha sempre definito la trinità divina come "verum et proprie dictum mysterium" (DH 3041; vgl. 2854; 2856; 3015). Ma c’è un equivalente tradizione di pensiero cristiano che

  • Vse od začetkov tistega obdobja, ki ga je V. Solovjov označil kot četrto fazo v zgodovini razvoja življenja na tej Zemlji[1], torej od trenutka, v katerem je “Beseda meso postala in se naselila med nami”[2],

  • Fin dagli albori di quella che Vladimir Solov’ev identifica come la quarta fase nella storia dell’evoluzione della vita su questa Terra[1], cioè dal momento nel quale «il Verbo si fece carne e venne ad abitare

  • Christianity and Contemporary Society “What we have seen and heard we declare to you, so that you and we together may share in a common life, that life which we share with the Father and

  • Il pensiero cristiano odierno è un pensiero pregno di nostalgia. Sembra infatti che il meglio dell'era cristiana si trovi gia alle nostre spalle. Alla marcia vittoriosa della cristianità. che conquistò innanzitutto spiritualmente l'Impero romano e

  • Krščanska misel je prežeta z nostalgijo. Zdi se, da je najboljša doba krščanstva za nami. Od zmagovitega pohoda krščanstva, ki je najprej v duhovnem smislu osvojilo rimski imperij, v srednjem veku (zahodnega sveta) pa se

  • 1. Che il pensiero contemporaneo abbia come caratteristica evidente il recupero del negativo, la sua valorizzazione, è cosa che tutti possiamo sperimentare. Il recupero stesso della dimensione dell’altro, del rispetto per l’altro, per il diverso,