Ravnodušnost Trenutek pred kratkim spancemod nekdaj nekako poznam: utrujeni delci,utrujeni modri valovis prvorojenih zvezdnajjasneje padajo na nedogledno,padajo na poledenelo, vetrovno tundro. V divjini, v popolni divjini. Tu, veliko južneje od tundre,jih povsem jasno vidijo samo
O knjigi Rafaela Argullola Muke boga, ki je želel postati človek (Pasión del dios que quiso ser hombre. Barcelona: Acantilado, 2014.) Sivkasta luč zahajajočega sonca počasi izginja iz tvoje grobnice. Nastopi popolna tema. Napisana
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 242–260; 546–548). Gre za del šestega poglavja »Filozofsko
Mineva triindevetdeset let od rojstva škofa dr. Vekoslava Grmiča, enega izmed glavnih protagonistov slovenskega povojnega katolištva. Njegova prodorna in kontroverzna misel ga je kot 'rdečega škofa' za vedno zapisala v kolektivni spomin našega naroda. Skoraj
»Nikoli nismo posumili, da naše strasti ne stremijo toliko za potrebo, ki jo je treba zadovoljiti, kolikor za smislom, ki ga je treba razkriti.« (Galimberti 2009, 80) POVZETEK V članku se soočimo z Janžekovičevim razmišljanjem
O knjigi Nikolaja Nejčeva Skrivnostna poetika F. M. Dostojevskega (Николай Нейчев: Ф. М. Достоевски – Тайнствената поетика. Пловдив, 2001.) Nasloviti knjigo o Dostojevskem „poetika“ je po objavi slavne Bahtinove monografije drzno dejanje; avtor mora biti
1. What is Sufism? When it comes to the question of defining the essence of Sufism, one will notice that there is a difference of opinion not just among contemporary academics, but also among
Seveda, sanjal sem o svobodi. O svobodi delovanja, gibanja, prostosti od odvisnosti, prisile – z eno besedo: o absolutni svobodi ... Na začetku sem iskal to svojo svobodo v očitnem dejstvu stvarne drugačnosti. Jaz in
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 38–56; 526–530). Gre za del drugega poglavja »Srečanje
I Dragi moj, se boš, ko odrasteš, še vedno spominjal, kako si nekega zimskega večera po enem izmed najinih prepirov prišel iz otroške sobe v jedilnico, se ustavil na pragu in s pogledom, uperjenim
