Novosti

  • Origen Aleksandrijski

    Komentar k Visoki pesmi

    V tem znamenitem Komentarju, ki je opredelil strukturo poznejše krščanske duhovnosti, lahko občudujemo širino Origenove

    18,00 

  • Boris Šinigoj

    Spodbuda k filozofiji

    Monografija Borisa Šinigoja Spodbuda k filozofiji je napisana na sledi protreptikov ali spodbud k filozofiji,

    23,00 

  • Friedrich Schleiermacher

    O RELIGIJI. Govori izobraženim med njenimi zasmehovalci

    Friedrich Schleiermacher, prevajalec Platona in eden najpomembnejših protestantskih teologov, je kljub svoji zavezanosti pluralizmu, spoštovanju

    12,00 

  • Alen Širca

    BREZDANJI VAL. Geneza mističnega pesništva na Zahodu

    Vprašanje o razmerju med poezijo in mistiko se današnjemu bralcu lahko zdi precej arhaično in

    15,00 

  • Jean Leclercq

    Ljubezen do književnosti in hrepenenje po Bogu

    Kakšno je bilo duhovno okolje, v katerem so nastali najstarejši srednjeveški rokopisi, prvi ohranjeni spomeniki

    20,00 

  • Jože Muhovič

    JAZ IN MOJ SVET Skice za avtoportret

    Svet je več kot kup besed. Njegova resnica se premika, pretaka in izmika. Ne moremo

    22,00 

  • Jacques Derrida

    Izbrani spisi o religiji

    V pričujočih razpravah Derrida odpira številna vprašanja: od vprašanj mistike, vere, vedenja, do vprašanj jezika

    12,00 

  • Jean-Louis Chrétien

    NOTRANJI PROSTOR

    "Jedro te paradigme je, da se s tem, ko se začasno ali trajno odtegnem druženju

    19,00 

  • Ciril Jeruzalemski

    KRSTNE IN MISTAGOŠKE KATEHEZE

    Dragoceno pričevanje o procesu uvajanja v krščanstvo, sistematična razlaga jeruzalemske veroizpovedi, neposreden odmev teoloških razprav

    35,00 

  • Simeon Novi Teolog

    Hvalnice hrepenenj po Bogu

    Simeon Novi Teolog (rojen 949, umrl 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega

    25,00 

  • Hugo Mujica

    Pesmi

    Hugo Mujica se je rodil leta 1942 v Buenos Airesu. Mladost je preživel v anarhistični

    17,00 

  • Christina Rossetti

    Lokvanj v vzburkanih vodah

    Poezijo Christine Rossetti odlikuje ljubezen do slikovitih podob in živih detajlov, ki prihaja do izraza

    17,00 

Navdih

Če bi Bog, če bi Kristus v svoji slavi hotel neposredno in nadnaravno prisiliti ljudi, da bi priznali Njegovo resnico in Njegovo voljo /…/, bi seveda lahko to storil. Zgodovina sveta bi bila tako lahko kmalu končana, a ne bi dosegla svojega cilja: ne bi bilo svobodnega sodelovanja človeka z Bogom, ne bi bilo resničnega zedinjenja in popolne zveze med stvarstvom in Stvarnikom …

Vladimir Solovjov: Spisi o Rusiji in krščanstvu

Napake in neuspehi iz preteklosti nas ne smejo zmesti. Pot zgodovine še ni prehojena. Pristna zgodovinska sinteza ni toliko v razlagi preteklosti, temveč bolj v ustvarjalni izpolnitvi prihodnosti.

Gregorij Florovski
Postani kakor otrok,
postani gluh, postani slep!
Tvoj lastni nekaj
mora postati nič.
Ves nekaj in ves nič odženi proč!
Opusti kraj, opusti čas,
poleg tudi podobo!
Pojdi brez poti
po ozki stezi,
tako dospeš na sled puščavi.
Psevdo Mojster Eckhart: Gorčično zrno

Če bi lahko razumela: Božji Sin je človek.
Še več: Božji Sin je beseda,
postala bi zvezda ali sončnica.
Nekaj, kar samo časti in ne govori.

Adélia Prado

Knjiga meseca

  • Ciril Jeruzalemski

    KRSTNE IN MISTAGOŠKE KATEHEZE

    Dragoceno pričevanje o procesu uvajanja v krščanstvo, sistematična razlaga jeruzalemske veroizpovedi, neposreden odmev teoloških razprav

    35,00 

Navdih

Napake in neuspehi iz preteklosti nas ne smejo zmesti. Pot zgodovine še ni prehojena. Pristna zgodovinska sinteza ni toliko v razlagi preteklosti, temveč bolj v ustvarjalni izpolnitvi prihodnosti.

Gregorij Florovski
Postani kakor otrok,
postani gluh, postani slep!
Tvoj lastni nekaj
mora postati nič.
Ves nekaj in ves nič odženi proč!
Opusti kraj, opusti čas,
poleg tudi podobo!
Pojdi brez poti
po ozki stezi,
tako dospeš na sled puščavi.
Psevdo Mojster Eckhart: Gorčično zrno

Če bi lahko razumela: Božji Sin je človek.
Še več: Božji Sin je beseda,
postala bi zvezda ali sončnica.
Nekaj, kar samo časti in ne govori.

Adélia Prado

Če bi Bog, če bi Kristus v svoji slavi hotel neposredno in nadnaravno prisiliti ljudi, da bi priznali Njegovo resnico in Njegovo voljo /…/, bi seveda lahko to storil. Zgodovina sveta bi bila tako lahko kmalu končana, a ne bi dosegla svojega cilja: ne bi bilo svobodnega sodelovanja človeka z Bogom, ne bi bilo resničnega zedinjenja in popolne zveze med stvarstvom in Stvarnikom …

Vladimir Solovjov: Spisi o Rusiji in krščanstvu