“Govorim o tem, da se moramo znova uobličiti v preprosto Dobro, ki je Bog …”. Eckhartov temeljni izraz za ultimativno resničnost je “Bog” (got, deus). Mojster nas vodi k pravemu razumevanju tega samostalnika in zarisuje nekakšno gramatiko njegove pravilne rabe, ko v pridigah orisuje vrsto miselnih modelov, ki se med sabo izpodbijajo in obenem dopolnjujejo ter nas tako prek miselnih paradoksov vodijo k Skrivnosti, ki je obenem – skladno s platonsko tradicijo – Dobro v svoji čisti absolutnosti. Ta resničnost je po njegovem nauku povsem nesvetna in nadsvetna, čeprav se izraža v vsem svetnem, ki je njena “stvaritev”, kateri sama nenehno podeljuje bit. Naša lastna bit po Mojstru sploh ni naša, ampak nenehno “izposojana”, Božja.

(iz uvodne besede Gorazda Kocijančiča)

Obseg: 456 str.