Novosti

  • Raid Al-Daghistani

    Razmišljanja o islamu. Zbrani eseji

    Od ramazana do mističnega okušanja, od islamofobije do sufizma, od arabske kaligrafije do islamske etike,

    15,00 

  • Tertulijan

    Apologetski, polemični in katehetski spisi

    Krščanski Tacit in nestor latinske teologije, kartažanski učitelj Tertulijan († ok. 220 po Kr.), prvič

    27,00 

  • Vladimir Solovjov

    Spisi o Rusiji in krščanstvu

    Izbrani spisi vsebujejo Solovjovova dela O razkolu v ruskem narodu in družbi, O duhovni oblasti

    20,00 

  • Sinezij iz Kirene

    Hvalnice

    Sinezij je bil rojen v 4. stoletju v severnoafriškem mestu Kirena. Študiral je v Aleksandriji,

    17,00 

  • Max Jacob

    Večne zdajšnjosti

    Max Jacob (1876 – 1944) je bil francoski pesnik in slikar judovskega rodu. Njegovi prijatelji

    17,00 

  • Guillevic

    Zemljevôden

    Zemljevôden (Terraqué) je prva in najbrž najbolj (pri)znana zbirka francoskega pesnika Eugèna Guillevica (1907 –

    20,00 

  • José Ángel Valente

    Fragmenti prihodnje knjige

    Španski pesnik, pisatelj, literarni krik in esejist José Ángel Valente (1929–2000), se je ob pisanju

    17,00 

  • Dragan Jovanović Danilov

    Plavam, ko me gledaš

    Dragan Jovanović Danilov (1960) je eden najvidnejših avtorjev sodobne srbske literature, ki ga cenijo tako

    12,00 

  • Alda Merini

    Frančišek, spev ustvarjenega bitja

    Alda Merini (1931−2009) velja za eno osrednjih pesniških imen sodobne italijanske književnosti. Po njeni smrti

    15,00 

  • Jacopone iz Todija

    Brezmerje

    Jacopone iz Todija, ki je živel v 13. stoletju, je po presoji literarne vede največji

    10,00 

  • Bronka Nowicka

    Nahraniti kamen

    Bronka Nowicka (1974) je poljska režiserka, scenaristka, vizualna umetnica in pesnica. Literarno pot je začela

    12,00 

  • Jan Ciglenečki

    Pozabljeni temenos. Ontologija in eshatologija v arhaični grški misli.

    Jan Ciglenečki, profesor filozofije in prevajalec, je o svoji knjigi Pozabljeni temenos, ki je v

    15,00 

Navdih

Če bi lahko razumela: Božji Sin je človek.
Še več: Božji Sin je beseda,
postala bi zvezda ali sončnica.
Nekaj, kar samo časti in ne govori.

Adélia Prado
Postani kakor otrok,
postani gluh, postani slep!
Tvoj lastni nekaj
mora postati nič.
Ves nekaj in ves nič odženi proč!
Opusti kraj, opusti čas,
poleg tudi podobo!
Pojdi brez poti
po ozki stezi,
tako dospeš na sled puščavi.
Psevdo Mojster Eckhart: Gorčično zrno

Če bi Bog, če bi Kristus v svoji slavi hotel neposredno in nadnaravno prisiliti ljudi, da bi priznali Njegovo resnico in Njegovo voljo /…/, bi seveda lahko to storil. Zgodovina sveta bi bila tako lahko kmalu končana, a ne bi dosegla svojega cilja: ne bi bilo svobodnega sodelovanja človeka z Bogom, ne bi bilo resničnega zedinjenja in popolne zveze med stvarstvom in Stvarnikom …

Vladimir Solovjov: Spisi o Rusiji in krščanstvu

Napake in neuspehi iz preteklosti nas ne smejo zmesti. Pot zgodovine še ni prehojena. Pristna zgodovinska sinteza ni toliko v razlagi preteklosti, temveč bolj v ustvarjalni izpolnitvi prihodnosti.

Gregorij Florovski

Knjiga meseca

  • Vladimir Solovjov

    Spisi o Rusiji in krščanstvu

    Izbrani spisi vsebujejo Solovjovova dela O razkolu v ruskem narodu in družbi, O duhovni oblasti

    20,00 

Navdih

Postani kakor otrok,
postani gluh, postani slep!
Tvoj lastni nekaj
mora postati nič.
Ves nekaj in ves nič odženi proč!
Opusti kraj, opusti čas,
poleg tudi podobo!
Pojdi brez poti
po ozki stezi,
tako dospeš na sled puščavi.
Psevdo Mojster Eckhart: Gorčično zrno

Napake in neuspehi iz preteklosti nas ne smejo zmesti. Pot zgodovine še ni prehojena. Pristna zgodovinska sinteza ni toliko v razlagi preteklosti, temveč bolj v ustvarjalni izpolnitvi prihodnosti.

Gregorij Florovski

Če bi lahko razumela: Božji Sin je človek.
Še več: Božji Sin je beseda,
postala bi zvezda ali sončnica.
Nekaj, kar samo časti in ne govori.

Adélia Prado

Če bi Bog, če bi Kristus v svoji slavi hotel neposredno in nadnaravno prisiliti ljudi, da bi priznali Njegovo resnico in Njegovo voljo /…/, bi seveda lahko to storil. Zgodovina sveta bi bila tako lahko kmalu končana, a ne bi dosegla svojega cilja: ne bi bilo svobodnega sodelovanja človeka z Bogom, ne bi bilo resničnega zedinjenja in popolne zveze med stvarstvom in Stvarnikom …

Vladimir Solovjov: Spisi o Rusiji in krščanstvu