“Bratuševa likovna dela razkrivajo bogastvo notranjih možnosti nekega zrenja. Vanj vstopa celota sveta. Vse, kar privlači slikarjevo oko, bitja in notranje prikazni v vsej svoji nedoločenosti in mnogopomenskosti. Umetnik temu prihajanju sledi (…) brez pretvarjanja, da sporoča kakršen koli dokončen uvid v skrivnost bivanja ali odgovor na poslednja vprašanja, a vendar z izrazito odločnostjo, s ščepcem pretanjenega humorja in kaligrafske nonšalantnosti.”

(Gorazd Kocijančič v spremni besedi)

“Bratuš stoji z obema nogama v svetu, z risalom v roki sklonjen nad brezno amorfnega. Brez besed zazrt vanj. Zdi se, kakor bi zaprl oči, da bi pokukal v neizmerno bogastvo njegovih neizrekljivih možnosti. In bi potem … tvegal zaris ugledanega.” (Jožef Muhovič v spremni besedi)