Duhovni iskatelj in diplomat Dag Hammarskjöld (1905-1961), posmrtni Nobelov nagrajenec za mir, je spisal eno samo knjigo, prav tako posmrtno izdana Znamenja ob poti, ki segajo od leta 1925 do 1961. V njih se gnomična proza (aforizmi, kratki biografski zapisi) prepleta s poezijo. Kot dnevniška razmišljanja pomembne politične osebnosti nas Znamenja ob poti spomnijo na dnevnik ali meditacije rimskega cesarja Marka Avrelija. Tudi Hammarskjöldovi zapisi niso zbirka političnih spominov, temveč koncentrat izjemno stiliziranih, vsebinsko enigmatičnih misli, ki izstopajo tudi po globoko osebnem in subtilnem odnosu do narave. Pred nami je knjiga meditacij, ki ima danes status filozofske klasike.