
Vrhovi v globini II. PINDAR
V gnomi iz “Osmega pitijskega slavospeva” se človek navsezadnje v svoji šibkosti izreka kot “sence sen”. Kljub temu pa to gnomo, ki človekovo šibkost izkoniči v ničnost, Pindar konča s srečanjem božjega in človeškega ob zmagi na atletskih igrah. “A kadar sij pride od Zevsa dani, / je žareča luč nad možmi in sladko je življenje.”
Čeprav človek ni več kot le senca v senčnem svetu, nadvse šibko bitje, ki je v primerjavi z bogom nič, ga tedaj obsije božje. Ko se eden izmed mož v agonu vzdigne nad človeško stanje, je nad njim, zmagovalcem, in v senčnem človeškem svetu kratek čas božji sij. Pindarjeva gnoma na koncu dobi svetel ton: sredi dneva se pri podnevnežih naredi božji dan.
V drugi knjigi iz niza Vrhov v globni se literarni teoretik in filozof dr. Vid Snoj ob Pindarjevem pesništvu loteva vpršanja, kdo je človek. Izvirnim gnomam prvaka med starogrškimi liriki in njegovi recepciji je pisec dodal tudi svoje lastno razumevanje.
Obseg: 284 str.
21,00 €