Prolegomena so prvi, uvajalni del knjige Vrhovi v globini, ki v drugem delu govori o Pindarju, Jobu, Vergiliju in Gregorju iz Nazianza, vrhovih grškega, judovskega, rimskega in krščanskega pesništva v antiki. Prinašajo tisto, kar je o pesništvu in pisanju o njem treba povedati vnaprej. To pa je predvsem, da pesništvo v globini ne pozna razvoja. V temelju nima racionalne strukture, ki bi jo bilo mogoče izčrpati s filozofskim, znanstvenim ali teoretskim pojmom. Pesniška govorica je po eni strani vezana z ritmom, po drugi pa s svojim absolutom, ki je sam nevezan – z neizrekljivim. Od te vezave na semantični ravni izhaja njena gostota oziroma večpomenskost, ki je za razloček od mnogopomenskosti vsakdanje govorice nikdar ni mogoče skrčiti na en sam pomen. Zato tudi literarnozgodovinsko pisanje o pesništvu ne more biti razvojna zgodba, ki bi teleološko napredovala k cilju. Nasprotno: kolikor zgodovine ni brez dogodka, lahko temelji na dogodkih pesništva, ki jih sovzpostavlja bralec. To je lahko tudi sodobni bralec, ki ga vrhovi pesništva v antiki še zmeraj lahko nagovorijo v tem, kar ga najbolj notranje zadeva.

Obseg: 160 str.