Max Jacob (1876 – 1944) je bil francoski pesnik in slikar judovskega rodu. Njegovi prijatelji in znanci so bili najbolj znani in pomembni umetniki svojega časa. Jacobova poezija predstavlja pomemben člen med simbolističnim in nadrealističnim pesniškim izrazom. Njegovo najbolj znano delo, Kupa za kocke (Cornet à des), je izšlo leta 1917. Od 1909, ko se je spreobrnil v krščanstvo in približal katolicizmu (krščen je bil leta 1905), je ustvarjal versko poezijo, ki je bila manj enigmatična od pesmi v prozi. Med drugo svetovno vojno je bil Jacob kot Jud preganjan in deportiran v taborišče Drancy, kjer je tudi umrl. V tridesetih letih je pripravljal antologijo svojih katoliških pesmi, vendar jo je založnik Gallimard zavrnil, češ da je preveč aktualna. Ta sodba ga je potrla, a mu je navdihnila oksimoroničen naslov Actualités éternelles (Večne zdajšnjosti), zbirka pa je izšla več kot petdeset let po njegovi smrti.

Obseg: 288 str.