Gre za delo ameriškega patrologa Martina Lairda, znanega po eruditskih študijah o Gregorju iz Nise. Pred nami je sodoben uvod v skoraj izginulo prakso kontemplativne molitve. Laird poskuša pokazati, da to, kar sodobni zahodni človek z vso ihto išče v tradicijah budizma in hinduizma, obstaja – in to na eminenten način – tudi v tradicijah vzhodnega in zahodnega krščanstva.

Molitev, gojenje notranje tišine in zbranosti, miselne treznosti in »zavedanja«  – pot v tiho deželo, deželo molka –  se kaže kot temeljna duhovna praksa, ki zagotavlja človekovo duhovno in duševno zdravje ter predstavlja temelj vseh njegovih drugih dejavnosti. Vodnik želi biti kažipot k miru, zbranosti in modrosti, ki bo gotovo nagovoril tudi bralce, ki nimajo nobenega živega  stika s krščansko tradicijo. Poleg tega pa tvori tudi plodno izhodišče tako na teoretski kot praktični ravni za danes tako krvavo potrebni medreligijski dialog.