Nikiforos Vrettakos (1912−1991) velja za enega osrednjih pesnikov grške književnosti dvajsetega stoletja. Za svoje delo je prejel ugledne nagrade v Grčiji pa tudi v mednarodnem prostoru. Rodil se je v vasici Krokees v bližini Šparte in se v starosti sedemnajstih let, ko je tudi izšla njegova prva pesniška zbirka, odpravil študirat v Atene, a študija zaradi pomanjkanja sredstev za preživetje ni zaključil. Opravljal je raznolika dela, med drugim je vrsto let služil kot vojak v nemirnih časih italijansko-grške in kasneje druge svetovne vojne; po vojni pa je zaradi nestabilne politične situacije doma živel v različnih krajih po Evropi.

Njegov opus poleg proznih del in prevodov obsega štirideset pesniških zbirk, knjiga Moja zbirka s podnaslovom Pesmi, 1933−1991 pa je šesti izbor iz njegove poezije, ki ga je opravil pesnik sam. Zbirka ponuja vpogled v raznolikost Vrettakosove poetike, kot se je razvila v več kot sedmih desetletjih ustvarjanja. Pesmi bi lahko razdelili na tri vsebinske sklope: prvi predstavlja mladostno obdobje, ki ga je zaznamoval vpliv romantične poezije, drugi slavi harmonično povezanost človeka in stvarstva ter opominja na  njuno neobhodno ločenost zaradi zla, ki ga človek nosi v sebi, tretji pa prinaša pesmi, ki so hrepenenjsko zazrte v metafizično razsežnost in nazaj, v domači kraj, ki je bil za pesnika simbol presežnega, lepote in trajen vir navdiha.

Obseg: 450 str.