Mak Dizdar (1917–1971) velja za enega osrednjih bosanskih književnikov. Kot Mehmedalija Dizdar se je rodil je v hercegovskem mestu Stolac, na jugu Bosne in Hercegovine, »pod mediteranskim nebom, kjer vsak prebivalec skuša slikovito govoriti, če ne celo pisati«, kot je povedal sam. Na lastni koži je občutil tragiko 2. svetovne vojne, ko so ustaši v taborišču Jesenovac ubili njegovo mater in sestro. Med vojno je sodeloval v boju proti okupatorju, po njej pa se je kot novinar, urednik, založnik in pisatelj ukvarjal tudi z domoznanstvom. Bil je med soustanovitelji založbe Seljačke knjige (Kmečke knjige), ki je prerasla v eno najpomembnejših jugoslovanskih založb, Narodno prosvjeto (Ljudska izobrazba). Leta 1936 je objavil svojo prvo pesniško zbirko Vidovopoljska noč (Vidovopoljska noć), nato pa še vrsto knjig, ki jih je kronal s Kamnitim spalcem (Kamniti spavać) iz leta 1966. Gre za izjemno pesniško stvaritev, ki je nastala po večletnem raziskovanju stečkov, edinstvenih nagrobnih zapisov, ki jih odlikujejo univerzalna bivanjska spoznanja in silovit naboj bivanjskega upora. To snov Dizdar z mojstrskim občutkom za jezik vplete v povsem izvirno pesniško govorico, ki preseže razlikovanje med življenjem in smrtjo, med minljivim in večnim.

Obseg: 280 str.