Simeon Novi Teolog (rojen 949, umrl 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega krščanstva. Zapustil je mnogo proznih spisov, vendar je književnozgodovinsko zlasti pomembna njegova mistična poezija, ki velja za nesporni vrh bizantinskega pesništva. Hvalnice so verjetno nastajale v raznih obdobjih Simeonovega življenja, večinoma pa jih raziskovalci datirajo pozno, v čas njegovega izgnanstva pred smrtjo. Hvalnice ne razgrinjajo sistematično-teološke misli, čeprav jih povezuje enoten mističen navdih. Veliki grški poznavalec bizantinske književnosti C. A. Trypanis je o njih zapisal: »Simeon …  izbral živi petnajsterec kot primerno sredstvo za izražanje svojega izmučenega srca in ga je vzpostavil na polju osebne poezije: spremenil ga je v narativen ritem, ki je zmožen izražati globoke in ganljive mistične izkušnje.«

Obseg: 496 str.