• So slike, ki jih ne moremo nikoli videti prvič. Mojster takega prizora je v našem spominu zapisan že dolgo, od mitskega časa, ko čuti še niso bili ločeni. V babilonskem stolpu občutij je zvok pravzaprav

  • Objavljeni odlomek je iz Gataličevega romana Vélika vojna, ki bo v kratkem izšel v zbirki 100 slovanskih romanov pri Forumu slovanskih kultur. Gre za najbolj bran srbski roman v tem tisočletju in hkrati eno najbolje prodajanih

  • Lažje od svetlobe beležka se vrača v roke in podlaga pod svinčnik. vse je tiho, kot da pišeš že napisane črke. roke se izmikajo soncu z okna in v trenutku jim uspe zapisati pozabljeno. podobe

  • Obraz Človeški obraz je nepotopljiva ladja. Ko ti berem pesmi, jih pravzaprav pišem. Nekaj časa me poslušaš, potem pa greš in me pustiš samega, da govorim s tvojo odsotnostjo. S hitrostjo ledenika se potapljam na

  • Cesta Popotnik, tvoje stopinje so edina steza, edina sled: potohodec, tu ni poti, tu ni zemljevida ali zvezde severnice, le prazna stran in brezzvezdna tema; in če bi se obrnil, da bi občudoval razdaljo, ki

  • Molče Bodi spokojen.Prisluhni kamnom zidu.Mólči, poskušajoizreči tvoje ime.Prisluhniživim zidovom. Kdo si?Kdosi? Čigavmolk si?Kdo (bodi tiho)si (kot so tihoti kamni). Nemisli na to, kar si,še manj na to,kar nekoč bi mogel biti. Rajebodi, kar si (toda

  • Ravnodušnost Trenutek pred kratkim spancemod nekdaj nekako poznam: utrujeni delci,utrujeni modri valovis prvorojenih zvezdnajjasneje padajo na nedogledno,padajo na poledenelo, vetrovno tundro. V divjini, v popolni divjini. Tu, veliko južneje od tundre,jih povsem jasno vidijo samo