Študija Sonje Weiss Zrcalo resnice je prva slovenska monografija o Plotinu: raziskuje njegovo rabo mitološke prispodobe in alegorične interpretacije mita, ki je pomemben del antičnega filozofskega diskurza. Plotinovo dojemanje mita se dotika tako znanih Platonovih alegorij (Fajdrovega mita o krilih duše, mita o Erosu iz Simpozija, mita o poslednji sodbi iz Države…) kot specifičnih mitoloških motivov, ki so imeli pomembno vlogo v različnih versko-filozofskih misterijih, predvsem orfiško-pitagorejskih (mit o Dionizovem zrcalu); ne izogne se najbolj znanim motivom, ki so sčasoma v različnih pesniških predelavah že skoraj ponarodeli (mit o Narcisu). Monografija se z analizo
omenjenih motivov osredotoča na najbolj aktualno plat Plotinove filozofije: na tisto, ki se ukvarja s človekom, njegovo svobodo in usodo.