“Druga knjiga slovenskega prevoda Filokalije je v nekem oziru zahtevnejša od prve, saj na številnih straneh vsebuje miselno okostje, ki nosi in globinsko podpira duhovno-asketski in molitveni nauk celotne zbirke ter nas s svojimi sijajnimi – in pogosto paradoksnimi – uvidi vedno znova usmerja v poslednje obzorje nedoumljivega Počela vsega bivajočega.” (G. Kocijančič, iz Predgovora k drugi knjigi slovenskega prevoda Filokalije)

V drugi knjigi prevladujejo spisi sv. Maksima Izpovedovalca, poleg teh pa knjiga vsebuje tudi besedila sv. Talasija Libijca, sv. Janeza Damaščana, sv. Teognosta, sv. Filoteja Sinajskega, sv. Elije Prezbitra, Teofana Samotarja ter spis anonimnega pisca.