Mali in večji lažni miti o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

20. pogovorni večer

Torek, 12. 4. 2016, ob 19.30, Atrij ZRC

Moderator:
dr. Kozma Ahačič

Sogovorniki:
dr. Simona Klemenčič
dr. Peter Svetina
dr. Igor Škamperle
dr. Luka Vidmar

Ljudje si mnogo lažje predstavljamo dogodke in pojave iz naše preteklosti, če jih nekoliko poenostavimo in shematiziramo. Temu včasih sledi naša želja, da bi posamezne dogodke in pojave tako poenostavili, da bi čim bolj ustrezali našemu dojemanju sveta. Tako nastanejo lažni miti. Ker nam ugajajo, se ohranjajo in po potrebi spreminjajo iz generacije v generacijo – še posebej vztrajno, če o njih slišimo v času osnovnega in srednjega šolanja ali če o njih radi govorijo ljudje, ki jim zaupamo.

Izvor slovenskega jezika, preprostost protestantske književnosti, slovenščina kot jezik kmetov, barbarsko sežiganje knjig, dobri in slabi slovenski književniki, svobodno otroštvo ob prevedenih literarnih delih v 20. stoletju in podobno: to so miti, o katerih se bomo pogovarjali s sociologom, jezikoslovko, literarnim in kulturnim zgodovinarjem.

Kakšne so sociološke in psihološke potrebe ljudi po ohranjanju takšnih mitov? Zakaj tako radi ohranjamo namišljene sovražne dvojice dobrih in slabih pisateljev, umetnikov, kulturnih oseb? Zakaj tako radi mešamo realno in pravljično pri razlagah izvora slovenskega jezika? Kateri so najpopularnejši lažni miti o 16., 17., 18. in 19. stoletju na Slovenskem? Kako se je neopazno črtala vera pri prevodih otroške literature v 20. stoletju?

Video:

Iz medijev:

/