Krščanstvo in svet narave

Wacław Hryniewicz (prev. Urša Zabukovec)

O avtorjuWacław Hryniewicz (1936, Łomazy), duhovnik, upokojeni profesor Katoliške univerze v Lublinu in večletni vodja tamkajšnjega Ekumenskega inštituta, je po mnenju mnogih najboljši, zagotovo pa najizvirnejši poljski teolog. Velja za enega boljših poznavalcev pravoslavja in pashalne teologije, zadnja desetletja pa je predvsem vnet zagovornik upanja na vesoljno odrešenje, ki mu je posvetil tudi več knjig. Njegova stališča so že leta 1978, ko jih je prvič predstavil, izzvala »najzanimivejši in najbolj divji spor v povojni zgodovini poljske teologije«. Jeseni 2017 bo izšel slovenski prevod njegove knjige o...

“Kaj je resnica?”

Urša Zabukovec

O knjigi Rafaela Argullola Muke boga, ki je želel postati človek (Pasión del dios que quiso ser hombre. Barcelona: Acantilado, 2014.)Sivkasta luč zahajajočega sonca počasi izginja iz tvoje grobnice. Nastopi popolna tema. Napisana je zadnja stran zadnjega poglavja. Je to ta resnica? Zdaj boš moral prepričati ljudi in sebe, da ne obstaja ne zadnja stran ne zadnje poglavje in da se tisto, kar umre, ponovno rodi. Bo to ta resnica?„Nisem kristjan. A tudi nisem več antikristjan, kar sem nekaj časa bil – kot odgovor na duhovno dediščino in zaradi prijetnega občutja ob misli, da...

Zakramentalna arhitektura Dostojevskega

Urša Zabukovec

O knjigi Nikolaja Nejčeva Skrivnostna poetika F. M. Dostojevskega (Николай Нейчев: Ф. М. Достоевски – Тайнствената поетика. Пловдив, 2001.)Nasloviti knjigo o Dostojevskem „poetika“ je po objavi slavne Bahtinove monografije drzno dejanje; avtor mora biti trdno prepričan, da je njegova študija ključnega pomena za dostojevskologijo, da pravzaprav zamenjuje bahtinsko vizijo z ustreznejšo interpretacijo in tako uvaja novo paradigmo na tem področju. Marsikateri sodobni poskus je blizu temu, denimo Poetika Dostojevskega madžarskega raziskovalca E. Kovacsa, še prodornejši pa je...

Smokva

(prev. Urša Zabukovec), Sergej Stratanovski

Prevod in uvod Urša ZabukovecSergej Stratanovski (1944, Leningrad) je sin znanega ruskega filologa in prevajalca Georgija Stratanovskega. Tudi sam ima filološko izobrazbo, najprej je delal kot turistični vodič v Muzeju Puškina in Ermitažu, nakar se je leta 1983 zaposlil kot bibliograf v Ruski nacionalni knjižnici.Od sedemdesetih let dalje je pripadal tako imenovani „drugi kulturi“ Leningrada, kamor so sodili tudi pesniki Elena Švarc, Viktor Krivulin in Aleksander Mironov. Udeleževal se je religiozno-filozofskega seminarja Goričeve in Krivulina, bil je sourednik samizdatskih revij „Dialog“ in „Obvodnyj...