René Guénon

Pričujoči tekst je odlomek iz Guenonovega spisa Splošen uvod v študij hindujskih doktrin, ki predstavlja eno temeljnih in zgodnejših del tradicionalističnega gibanja. (op. prev.)Vse do sedaj smo govorili o tradiciji, naukih ali o tradicionalnih konceptih in celo o tradicionalnih jezikih. Nemogoče je namreč postopati drugače, kadar želimo določiti to, kar resnično tvori bistvo vzhodnjaške misli v njenih različnih oblikah: kaj je torej, natančneje, tradicija? Naj takoj zatrdimo in se tako izognimo zmedi, ki bi lahko nastala: te besede ne razumemo v omejenem smislu zahodne religiozne misli, ki včasih »tradicijo«...

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Imam Abu al-Hasan al-Shadhili je nekoč dejal: »Nič ne oddalji človeka bolj od Boga, kot želja po zedinjenju z Njim.« Ta izjava se bo morda na prvi pogled zdela presenetljiva, sploh če upoštevamo, da prihaja od nekoga, ki je bil velik zagovornik islamskega ezoterizma; toda vse postane jasno, čim smo razumeli, da se nanaša na ego in ne na čisti Um. Resnično, »služabnik« (ʿabd) kot tak nikdar ne more prenehati biti služabnik, to pa pomeni, da nikdar ne more postati »Gospod« (Rabb); polariteta »služabnik-Gospod« je namreč po svoji naravi nereduktibilna, kajti že sama narava služabnika ali ustvarjenega bitja v nekem...

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Gazali, vtem ko kritizira teologe svojega časa, v uvodni besedi k delu z naslovom »Oživitev religioznih znanosti« (Ihya ʿulum ad-din) opozori na določen proces pozunanjenja, degradacije in celo inverzije, na proces, ki je za človeške družbe – ne seveda de iure, temveč de facto – nekaj naravnega. Po eni strani, pravi Gazali, se zgoraj omenjeni proces kaže v naraščajoči težnji po tem, da bi tisto, kar je vredno graje, razglasili za dovoljeno in tako opravičili nagnjenost k posvetnemu; po drugi strani – in to je v naravi stvari – pa se ta proces kaže tudi v poskusu diskreditacije vseh vrednot, ki tej dekadenci...

René Guénon

Prevod Blaž ZabelRené Guenon (1886–1951) je članek z naslovom “Connais-toi toi-même” objavil leta 1931 v reviji El Maarifah. Delo lahko uvrstimo med njegove metafizične spise, ki jih je ustvarjal predvsem v svojem zrelem obdobju, ko je bil javnosti že širše poznan. V obdobju, ko je bil spis objavljen, se je avtor že preselil v Kairo in se posvetil ezoteričnim islamskim spisom.Pogosto se citira izrek: „Spoznaj samega sebe“, vendar mnogokrat izpred oči uide njegov točen pomen. O zmedenosti, ki prežema te besede, si lahko zastavimo dve vprašanji: najprej o njihovem izvoru in nato o...