Krščanstvo in srebrn...

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 452–476; 566–569). Gre za del osmega poglavja »Naposled«....

Osemdeseta leta

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 410–439; 563–565). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja in njegovim daljnosežnim posledicam. To je med drugim vplivalo na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije. V tem odlomku se avtor posveča intelektualnim razmeram v osemdesetih letih 19. stoletja,...

Zgodovinska šola

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

ZGODOVINSKA ŠOLA[1]Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 364–387; 560–561). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja. To je vplivalo tudi na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije, med drugim na recepcijo patrističnih del in misel (zgodnjega) Vladimirja Solovjova. V obravnavanem kontekstu...

Filozofsko prebujenje

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 242–260; 546–548). Gre za del šestega poglavja »Filozofsko prebujenje«, posvečenega začetkom moderne ruske (akademske) filozofije v drugi četrtini 19. stoletja. Florovski pri tem izpostavlja odločilen vpliv Moskovske univerze na poznejše oblikovanje dveh temeljnih in medsebojno tekmujočih nazorskih usmeritev oziroma gibanj ruske kulture 19. stoletja – slovanofilstva na eni strani in evropejstva ali...