Ruska (religiozna) kultura na začetku 20. stoletja

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 476–498; 569–570). Gre za del osmega poglavja »Naposled«, ki predstavlja vsebinsko nadaljevanje prevoda (str. 452–476; 566–569), naslovljenega »Krščanstvo in srebrni vek ruske kulture« in objavljenega v tej spletni reviji 28. septembra 2017. Prevedeni odlomek se posveča nekaterim filozofom, literatom in literarnim kritikom (npr. Andreju Belemu, Sergeju Bulgakovu, Pavlu Florenskemu), ki so v času t. i....

Krščanstvo in srebrn...

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 452–476; 566–569). Gre za del osmega poglavja »Naposled«....

Osemdeseta leta

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 410–439; 563–565). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja in njegovim daljnosežnim posledicam. To je med drugim vplivalo na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije. V tem odlomku se avtor posveča intelektualnim razmeram v osemdesetih letih 19. stoletja,...

Zgodovinska šola

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

ZGODOVINSKA ŠOLA[1]Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 364–387; 560–561). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja. To je vplivalo tudi na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije, med drugim na recepcijo patrističnih del in misel (zgodnjega) Vladimirja Solovjova. V obravnavanem kontekstu...