Boris Šinigoj
Stvari venomer nastajajo in propadajo. Svet je prepoln minevanja in neodvrnljivih premen. Menjajo se letni časi, izmenjujeta se sonce in mesec, jutranja zarja nenehno potuje v škrlatni zaton. Umirajo včerajšnje zvezde in rojevajo se nove. Vsak dan se nebo spušča na zemljo in morje vzkipi kvišku. Vstajajo in zamirajo vetrovi, vzdehtijo in zvenejo cvetovi. Rušijo se gore in dvigajo doline. Odpirajo se brezna in gradijo mostovi. Deroči slapovi zgodovine nezadržno pritekajo z bistrimi in odtekajo s kalnimi vodami. Neštevilne dvojice bitij se v ljubezni zedinjajo in v njenem pomanjkanju razhajajo. Tudi mi nenehno prihajamo in odhajamo...