Rainer Maria Rilke

Ti Mrak, iz katerega izviram, Ljubim te bolj kot plamen, Ki zamejuje svet, Vtem ko sveti Za kateri koli krog Iz katerega nobeno bitje o njem ne ve.Toda Mrak vse drži: Podobe in plamene, živali in mene, Kakor nagrabi, Ljudi in moči –In je lahko: velika sila Se zgane v mojem sosedstvu.Verujem v Noč.*Ti si šušteče Osajeni, Na vseh pečeh široko spiš. Vedenje je le v času. Ti si temno Nezavedno Od večnosti do večnosti.Ti si Proseči in Tesnoba, Ki vsem stvarem težiš pomen. Ti si Zlog v pesmi, Ki se venomer v nuji Močnih glasov drhteče...