Predgovor

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

             Bog, blažena narava, nadpopolna popolnost, naddobro in nadlepo ustvarjalno Počelo vseh dobrih in lepih stvari, je po svoji bogopočelni uzrtosti (idéa) od vekomaj vnaprej določil poboženje človeka. Ko je glede človeka od (brezčasnega) začetka v sebi postavil v prvi vrsti  ta namen, ga je ustvaril  v času, ko se mu je to zdelo primerno. Iz snovi je vzel telo, iz sebe pa je (vanj) vstavil dušo in ga kot nekakšen velik kozmos – velik po mnoštvu svojih moči in odličnosti – postavil v majhen kozmos: »kot motrilca čutnozaznavnega stvarstva in (hkrati) tistega, ki je vpeljan v skrivnosti...