Pridiga 1

Mojster Eckhart (prev. Vid Snoj)

Kdor spozna samo ustvarjena bitja in nič več, mu ni treba misliti na nobeno pridigo, zakaj sleherno        ustvarjeno bitje je polno Boga in je knjiga.Intravit Jesus in templum et coepit eicere vendentes et ementes.Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so kupovali in pro­dajali. (Mt 21,12)V svetem evangeliju beremo, da je naš Gospod šel v tempelj, izgnal tiste, ki so tam kupovali in prodajali, ter drugim, ki so tam ponujali golobe in podobne stvari, rekel: “Odnesite, spravite to proč” (Jn 2,16). Zakaj je Jezus izgnal tiste, ki so tam kupovali in prodajali, ter velel onim, ki so ponujali golobe,...

Poučni govori

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

POUČNI GOVORITo so govori tirinškega vikarja, priorja v Erfurtu, brata Eckharta iz reda pridigarjev,[1] (govori), ki jih je izrekal (duhov­nim) otrokom, ki so ga glede njih marsikaj spraševali, ko so zvečer skupaj sedeli v pogovorih po branju.[2]1  O PRAVI POKORŠČINIPrava in popolna pokorščina je krepost vseh kreposti in brez te kreposti ne moremo ničesar storiti ali dovršiti, pa če bi šlo za še tako veliko delo. Res pa je tudi naslednje: najsi je opravilo še tako majhno ali neznatno, je vrednejše, če je storjeno v pravi pokorščini, pa naj gre za maševanje, pri­sostvovanje pri maši[3], molitev, motrenje ali...

Legende

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

DOBER POGOVOR DOBRE SESTRE Z MOJSTROM ECKHARTOM[1]Neka hči je prišla v samostan reda pridigarjev[2] in povprašala po Mojstru Eckhartu. Vratar jo je vprašal: “Koga naj najavim?” Odgovorila je: “Ne vem.” Rekel je: “Kako da tega ne veste?” Odvrnila je: “Nisem niti dekle, niti ženska, niti moški, niti žena, niti vdova, niti devica, niti gospodar, niti dekla, niti hlapec.” Vratar je šel k Mojstru Eckhartu (in rekel): “Pridite ven k najbolj nenavadnemu bitju, o katerem sem kdaj slišal. Pustite, da grem z vami, pomolite glavo ven in recite: ,Kdo sprašuje po meni?'” In...

Uvod v pariški kvestiji

Gorazd Kocijančič

Eckhartova latinska dela v nasprotju z jezikovno sproščenostjo in paradoksno inventivnostjo nemških pridig in traktatov njegovo mistično izkušnjo in nauk izrekajo v ustaljeni pojmovnosti visoke sholastike. Ta je pogosto trd oreh celo za bralce, vajene novoveških filozofskih besedil, saj se po svoji abstraktnosti kosa z najzahtevnejšimi zasnutki no­voveškega spekulativnega idealizma.     V okviru Eckhartovega latinskega spisja imata poseben pomen dve kratki besedili, pariški kvestiji (quaestiones) 1 in 2.[1]     Že kmalu po letu 1302, ko je Eckhart prišel v Pariz, da bi se akademsko kvalificiral za poučevanje...