Miljana Cunta

 Globoko vdihniti večerGloboko vdihniti večer,da ostane pri življenjuvélika izguba.Da se dvigne, se razširisredi ničakot mogočno drevo:za senco, v zavetjein v razmejitev.Odslej boš varnana zbiti zemlji smrti:reka ne preplavi večtvojih vrtov,sonce ne izsuši večtvojega pridelka.Vse bo uspevalokot po čudežnem naključju.Ti boš prihajala in odhajala,lepa Demetra,vsepovsod doma,kjer dih podzemljaza hip stali spomin.Nekdo pleza po silnem deblutvojega molka, a to nisem jaz.Jaz sem tista, ki ostaja,s...

Miljana Cunta

 VečerjaTako smo govorili:s sklonjenimi glavamiin priprtih oči kakor divjad,ki je našla zelenicona poti drugam,smo se pasli postanka.Bilo je videti kot premirje  ̶lenobno prežvekovanje zgodb.Ko smo postali z rahlo odprtimi usti,se je zdelo kot začudenjenad izrečenimi besedami,ki so se zložile po mizikakor izbrane jedi.Nihče se jih ni želel dotakniti prvi.Kakor kamen na dnu morjanas je zato zajelaizprežena tišina,hladen poletni dež, da smotukaj in zdaj.Zrak je počrnel zaradi koncadne in bili smo...